Katalog

Sprememba Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost v zvezi z DDV od uvoza in drugimi spremembami

| 30. 6. 2016

V Uradnem listu Republike Slovenije št. 45 je bil objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju pravilnik). Pravilnik je začel veljati naslednji dan po objavi, tj. 28. 6. 2016. V nadaljevanju pojasnjujemo spremembe pravilnika, ki se nanašajo na nižjo stopnjo DDV in ostale spremembe pravilnika, medtem ko so spremembe pravilnika v zvezi z izkazovanjem in plačevanjem DDV od uvoza prek obračuna DDV pojasnjene v Navodilu o formalnostih, vezanih na plačevanje DDV od uvoza.

Nižja stopnja DDV (50., 52. in 55. člen)

Merilnik maksimalnega izdihanega pretoka zraka (PEF) za spremljanje stanja pljučnih bolezni: Preimenovanje »merilnik pretoka zraka« v »merilnik maksimalnega izdihanega pretoka zraka (PEF) za spremljanje stanja pljučnih bolezni« dosledneje sledi namenu te določbe, tj. uvrstitvi merilnikov pretoka zraka, ki so namenjeni spremljanju stanja astme oz. drugih bolezni dihal, ki se lahko uporabljajo v domači uporabi. Tako se nižja stopnja DDV uporabi za merilnik maksimalnega izdihanega pretoka zraka (PEF) za spremljanje stanja pljučnih bolezni (tarifna oznaka: 9018 90 84). Gre za spremembo redakcijske narave.

Sistem za infuzijo in transfuzijo: V skladu s spremembo 10. točke 50. člena pravilnika se nižja stopnja DDV ne uporablja za sisteme za infuzijo in transfuzijo (tarifna oznaka 9018 90 50).

Očala za korekcijo vida in leče: Nižja stopnja DDV se uporabi za očala za korekcijo vida (tarifne oznake: 9004 10 10, 9004 10 91, 9004 90 10, 9004 90 90 in 9004 10 99). V 13. točko prvega odstavka 50. člena pravilnika se uvrščajo očala za korekcijo vida, vključno s sončnimi očali s plastičnimi stekli pod tarifno oznako 9004 10 91 (ki morajo biti prav tako namenjena korekciji vida). V to točko pa se dodatno  vključijo tudi sončna očala s stekli ali lečami iz drugih materialov, namenjena za korekcijo vida, razen plastike pod tarifno oznako 9004 10 99.

Leče: Nadomestitev izraza »leča« z izrazom »leče za očala« je redakcijske narave in sledi poimenovanju v kombinirani nomenklaturi, saj se v obstoječo tarifno oznako v tej zvezi (9001 40 in 9001 50) uvrščajo leče za očala in ne vse leče. Ob izpolnjevanju določenih pogojev se nižja stopnja DDV uporabi za »leče za očala«, ki se uvrščajo v tarifni oznaki: 9001 40 in 9001 50.

Stekla in Fresnelova prizma in dodatek za prizmo: Sprememba te točke 50. člena  je redakcijske narave. Nadomestitev izraza »stekla« z izrazom »leče« sledi poimenovanju v kombinirani nomenklaturi, saj se v tarifno oznako 9002 90 00 uvrščajo leče. Nadalje se v zvezi z izrazom »leče« črta oznake 9004 90 10, saj se pod to tarifno oznako uvrščajo očala (in je ta tarifna oznaka že vključena med očala za korekcijo vida). Izraz »leče« in »Fresnelova prizma in dodatek za prizmo« pa se združi v eno skupino. Tako se nižja stopnja DDV uporabi za »Fresnelove prizme in dodatki za prizme« (tarifna oznaka: 9002 90 00).

Glasbena dela: Izraz »glasbena dela« se nadomesti z besedilom »glasbena dela, tiskana ali v rokopisu«, torej se nižja stopnja DDV uporabi za »glasbena dela, tiskana ali v rokopisu« (tarifna oznaka: 4904 00 00). Sprememba sledi doslednejšemu poimenovanju, kot izhaja iz kombinirane nomenklature ter lažjega ločevanja glasbenih del na drugih nosilcih (razen tistih, ki se uvrščajo pod 49. poglavje carinske nomenklature) in niso obdavčena po tej določbi (kot so npr. glasbena dela na nosilcih, kot so avdio zgoščenke CD-ji ipd). Gre za spremembo redakcijske narave.

Ptičja valilna jajca: Nižja stopnja DDV se uporabi za oplojena jajca za valitev kokoši vrste Gallus domesticus (tarifna oznaka: 0407 11 00), perutnine (tarifni oznaki: 0407 19 11, 0407 19 19) ali drugih ptic (tarifna oznaka: 0404 19 90), razen jajc za valitev okrasnih ptic.

Izraz »ptičja valilna jajca« se nadomesti z besedilom »oplojena jajca za valitev kokoši vrste Gallus domesticus, perutnine ali drugih ptic, razen jajc za valitev okrasnih ptic«. Sprememba je redakcijske narave in določa, da so v to določbo uvrščena vsa oplojena jajca za valitev, razen jajc za valitev okrasnih ptic (saj se le-ta ne uporabljajo za humano ali animalno prehrano, npr. papige, pavi, labodi, kanarčki).

Izjave po 45. členu ZDDV-1 (78. člen)

Na podlagi spremenjene določbe 78. člena pravilnika mora biti izjava oddana do zadnjega delovnega dne meseca, ki sledi mesecu, v katerem je nastal obdavčljivi dogodek. Oba davčna zavezanca izjavo (vsak svojo) predložita v elektronski obliki prek sistema eDavki na obrazcu DDV-Iz, ki poleg vsebine izjave vsebuje tudi navodila za izpolnjevanje. Obrazec DDV-Iz in navodila za izpolnjevanje so v Prilogi XVII tega pravilnika. Sprememba določbe pomeni poenostavitev izpolnjevanja davčnih obveznosti za davčne zavezance, ki se odločijo za obdavčitev transakcij v zvezi z nepremičninami, ki je kot možnost predvidena v 45. členu ZDDV-1. Spremenjena določba 78. člena pravilnika glede roka za predložitev izjave se uporablja za dobavo blaga ali storitev, za katere obdavčljivi dogodek nastane po 30. juniju 2016.

Evidence pri vodenju davčnih skladišč (četrti odstavek 95. člena)

S črtanjem besede »lahko« v četrtem odstavku 95. člena se nedvoumno določa, da mora podatke v primerih, ko imetnik davčnega skladišča ni tudi oseba, ki razpolaga z blagom, voditi uporabnik (lastnik) blaga, imetnik dovoljenja pa mora zagotoviti podatke o teh osebah ter podatke o vnosu in iznosu blaga iz davčnega skladišča.

Identifikacija za namene DDV (šesti odstavek 130. člena) 

Rok za izdajo identifikacijske številke za DDV po uradni dolžnosti davčnemu zavezancu iz drugega odstavka 94. člena ZDDV-1, katerega katastrski dohodek (KD) kmečkega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto preseže 7500 evrov, se podaljšuje, in sicer iz 31. marca na 31. maj tekočega leta. Davčni zavezanec bo moral začeti obračunavati DDV in izpolnjevati druge obveznosti, ki izhajajo iz ZDDV-1 za davčne zavezance, identificirane za namene DDV, z datumom, ki bo naveden v odločbi o dodelitvi identifikacijske številke za DDV. Ti davčni zavezanci pa lahko kadarkoli podajo vlogo za dodelitev identifikacijske številke za DDV, in sicer takoj, ko razpolagajo s podatki, ki so relevantni za odmero KD, in se jim identifikacijska številka za DDV dodeli na vlogo, pri čemer se upošteva datum, ki ga davčni zavezanec navede na vlogi.

Identifikacija davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji (nov sedmi odstavek 131. člena)

Če bo davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, na ozemlju Slovenije opravil le oproščene dobave blaga oziroma storitev s pravico do odbitka DDV, se mu ne bo treba identificirati za namene DDV, če odbitka DDV ne bo uveljavljal oziroma bo odbitek DDV uveljavljal na način vračila DDV ob izpolnjevanju pogojev iz 74. oziroma 74. i člena ZDDV-1. Če davčni zavezanec opravlja oproščene dobave, ki sicer dajejo pravico do odbitka DDV (npr. dobave, oproščene v skladu s 57. členom ZDDV-1), ki niso izrecno navedene v 74. in 74.i členu ZDDV-1, lahko pravico do odbitka DDV uveljavlja le prek obračuna DDV. V tem primeru se bo moral torej davčni zavezanec, če bo želel uveljaviti pravico do odbitka DDV, identificirati za namene DDV (le tako bo lahko uveljavil pravico do odbitka DDV, in sicer prek obračuna DDV).

Podatki na računu, ki ga izda davčni zavezanec, ki ni identificiran za namene DDV (141. člen)

Naslov in besedilo v prvem odstavku 141. člena se spreminjata, da je nedvoumno razvidno, da ta člen velja za vse davčne zavezance, ki niso identificirani za namene DDV. Poleg davčnega zavezanca iz prvega odstavka 94. člena ZDDV-1, ki v obdobju 12 mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel promet v znesku 50.000 evrov in davčnega zavezanca iz drugega odstavka 94. člena ZDDV-1, je to tudi davčni zavezanec, ki na ozemlju Slovenije opravlja le oproščene dobave blaga in storitev, od katerih se DDV ne sme odbiti in se mu skladno s c) točko drugega odstavka 78. člena ZDDV-1 ni treba identificirati na namene DDV. To pomeni, da so vključeni tudi davčni zavezanci, ki opravljajo dobave npr. iz 42. člena ZDDV-1, katerih promet sicer presega znesek 50.000 evrov, se pa ne všteva v znesek obdavčljivega prometa po sedmem odstavku 94. člena ZDDV-1 in davčni zavezanci, ki sicer opravljajo oproščene transakcije iz npr. 4. točke 44. člena ZDDV-1, tudi če njihov obdavčljiv promet preseže 50.000 evrov.

Izdaja dovoljenja za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila (164. člen)

Davčni zavezanec, kateremu dovoljenje za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila ni bilo podaljšano po uradni dolžnosti zaradi nepredložitve obračuna pavšalnega nadomestila in ki davčnemu organu predloži vlogo za izdajo dovoljenja, mora v skladu z dopolnitvijo 164. člena pravilnika (nov četrti odstavek) za ponovno pridobitev dovoljenja predložiti obračune pavšalnega nadomestila za vsa predhodna leta, ki jih ni predložil v roku za predložitev.  S spremenjeno določbo se poenoti ravnanje davčnega organa v primerih, ko odloča o istovrstnih zadevah, pri čemer enkrat podeljuje pravico do pavšalnega nadomestila z izdajo dovoljenja davčnega organa za določeno leto po uradni dolžnosti, drugič pa na podlagi vloge upravičenca za pridobitev dovoljenja. Z dopolnitvijo četrtega in petega odstavka je jasneje določeno, da davčni zavezanci davčni organ obvestijo o spremembah predstavnika ali seznama blaga oziroma storitev, oziroma da ne želijo več uveljavljati pavšalnega nadomestila prek obrazca DDV-PN.

Izdaja računa v primeru uveljavljanja pravice do pavšalnega nadomestila (prvi stavek sedmega odstavka 166. člena)

Prvi odstavek 81. člena ZDDV-1 določa, da  mora vsak davčni zavezanec zagotoviti, da sam, prejemnik ali tretja oseba v njegovem imenu in za njegov račun izda račun za njegovo opravljeno dobavo. Zakonsko določbo je treba upoštevati tudi v primeru izdaje računa za dobavo kmetijskih in gozdarskih pridelkov, ki so rezultat osnovne kmetijske dejavnosti, pri kateri se dohodek ugotavlja na podlagi KD. Račun mora torej zagotoviti dobavitelj, imetnik dovoljenja za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila, ki ob dobavi blaga/storitev kupcu, davčnemu zavezancu, identificiranemu za namene DDV, zahteva pavšalno nadomestilo. Nadalje ZDDV-1 v tretjem odstavku 81. člena določa, da račun lahko izda kupec blaga ali naročnik storitev za njemu opravljeno dobavo blaga ali storitev (samofakturiranje) ob izpolnjevanju določenih pogojev. Kupec blaga ali naročnik storitev mora na računu navesti, da ga izdaja v imenu in za račun davčnega zavezanca, ki mu je dobavil blago ali opravil storitev.S spremembo navedene določbe pravilnika se nedvoumno določa, da račun s podatki po 166. členu pravilnika za DDV namene lahko izda dobavitelj ali kupec (ne pa samo kupec) in dopolnjuje, da račun lahko izda tudi tretja oseba v njegovem imenu in za njegov račun ter tako sledi določbam v ZDDV-1. V obeh primerih je treba na računu navesti še podatke, določene v sedmem odstavku 166. člena pravilnika.

Obrazec DDV-O (Priloga VIII)

Spreminja se opis polja 26, kamor se vpisuje obračunani DDV od uvoza blaga, ki se skladno s šestim in sedmim odstavkom 77. člena ZDDV-1 plačuje preko obračuna DDV.

Obrazca RP-O in PD-O (Prilogi X in XI)

Spremembe besedila se nanašajo na organizacijske spremembe davčnega organa in nove internetne povezave. Ob tem je v navodilih za izpolnjevanje obrazca PD-O dodatno vključeno, da se za davčne zavezance, ki uporabljajo posebno ureditev za opravljanje storitev mednarodnega občasnega prevoza potnikov, ne uporablja mehanizem obrnjene davčne obveznosti iz 76.a člena ZDDV-1. Ti davčni zavezanci so na seznamu davčnih zavezancev na navedeni spletni strani Finančne uprave RS označeni s črko O.

Seznam pridelkov in storitev, za katere je mogoče uveljaviti pavšalno nadomestilo (Priloga XII)

Sprememba priloge je redakcijske narave in je povezana s spremembami kombinirane nomenklature, vezanimi na uvrstitev oljnih semen (soje), hmelja in oljk ter nadalje s spremembo tretje alineje šestega odstavka 55. člena pravilnika, kot je uveljavljena s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 85/14).

Storitve pri vzdrževanju gozdnih cest in vlak se uvrščajo pod šifro SKD: A/02.40 (Storitve za gozdarstvo), zato njihova posebna (dodatna) navedba tudi v besedilu k razdelku »Skupina 10 – storitve za gozdarstvo«, točke »II. Kmetijske storitve in storitve za gozdarstvo«, ni potrebna.

Vloga za pridobitev/spremembo/prenos/prenehanje dovoljenja za uveljavljanje pavšalnega nadomestila  in obračun pavšalnega nadomestila (Prilogi XIII in XIV)

Na vlogi za pridobitev/spremembo/prenos/prenehanje dovoljenja za uveljavljanje pavšalnega nadomestila (Priloga XIII) in na obračunu pavšalnega nadomestila (Priloga XIV) so dodani ime in priimek ter telefonska številka kontaktne osebe.

Ostale spremembe pravilnika (členi 19, 47 in 86) so redakcijske narave in so potrebne zaradi uskladitve z zakonodajo, na katero se nanašajo.

VIR: Pojasnilo FURS

Kategorija: Zakonodaja


Jaz tebi!