Katalog

Kaj se bo leta 2017 spremenilo za podjetnike

| 6. 1. 2017

Prvega januarja in tudi v naslednjih mesecih prihodnjega leta podjetja čaka kar nekaj sprememb, tako pozitivnih kot takih, ki bodo vaše žepe nekoliko bolj spraznile. Med drugim se viša davek na dobiček, nagrajevanje zaposlenih bo ugodnejše, pripravljajo se tudi novosti na trgu dela.

Katere spremembe po novem letu čakajo podjetja in o čem se še odloča in vas bo verjetno tudi doletelo v prihajajočem letu.

  • Višji davek na dobiček. Po novem letu bo davek od dohodka pravnih oseb znašal 19 odstotkov, in ne zdajšnjih 17. To je posledica spremembe zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki je del mini davčne reforme. V okviru te se spreminjata še zakon o dohodnini in zakon o davčnem postopku.
  • Ugodnejše nagrajevanje. Del plače za poslovno uspešnost bo izločen iz davčne osnove dohodka iz delovnega razmerja, in sicer do višine 70 odstotkov zadnje znane povprečne mesečne plače v državi. Torej, božičnica v višini 1.100 evrov bruto v letu 2016 zaposlenemu s povprečno mesečno plačo bi nanesla 628 evrov neto, tisti z višjo povprečno plačo bi prejeli še manjši neto. Po 1. januarju 2017 pa bi znašala 855 evrov neto, in to ne glede na dohodninski razred.
  • Izjava o upravljanju za nejavne družbe. Na podlagi lani spremenjenega zakona o gospodarskih družbah so zdaj tudi nejavne revidirane družbe zavezane k temu, da v svoje letno poročilo vključijo izjavo o upravljanju družbe. Vse družbe, ki so zavezane k revidiranju, morajo v letnem poročilu za leto 2016 vključiti izjavo o upravljanju, v kateri izberejo referenčni kodeks (kodeks za nejavne družbe) in se opredelijo do tega, v kolikšnem delu ta kodeks izpolnjujejo. K tej izjavi zdaj ni več zavezanih okoli 60 družb v državi, ampak okoli 1.300. Sankcije, če družbe te izjave ne vključijo, zakon sicer ne predvideva, vendar jo bodo revizorji verjetno zahtevali.
  • Plačevanje prispevkov s petdnevnim zamikom. Od 1. januarja boste imeli tudi pet dni več časa za plačilo davčnega odtegljaja in obveznih prispevkov za socialno varnost. Espeji boste za plačilo prispevkov namesto do 15. v mesecu za prejšnji mesec po novem letu imeli čas do 20. v mesecu. Delodajalci (tudi espeji za svoje zaposlene) pa boste prispevke lahko poravnali pet dni po izplačilu plače. Torej, če plačo izplačujete 5. v mesecu, boste prispevke državi lahko poravnali do 10. v mesecu. Zamik ne velja za oddajo obračuna, torej obrazcev REK, obrazcev ODO-1 (obračun davčnih odtegljajev). Te morate še vedno oddajati najpozneje na dan izplačila dohodka, torej do 15. v mesecu za espeje.
  • Višje cestnine za tovorni promet. Izhodiščna cestnina bo nekoliko višja kot doslej, hkrati pa bodo nekoliko manjši popusti za bolj ekološka vozila. V praksi to pomeni, da bo tovornjak z motorjem euro 5 od Sežane do meje z Madžarsko po 1. januarju 2017 plačal 100,4 evra (zdaj 66,9 evra), tovornjak z motorjem euro 6 pa 86,10 evra (zdaj 66,9 evra). Pri zdajšnjem neustreznem sistemu cestninjenja po uradnih ocenah izgubimo vsaj 15 milijonov evrov prihodkov na leto, ker nekateri odseki niso cestninjeni, nekaj pa je izogibanja. Po neuradnih ocenah so številke o izgubljenih milijonih nekajkrat večje. Jeseni 2017 bo Dars uvedel nov, elektronski sistem cestninjenja tovornega prometa, s tem naj bi to težavo odpravili.
  • Turistične takse, vodniki in izleti. Če bo predlog zakona o spodbujanju razvoja turizma, ki bo še dober mesec v javni obravnavi, sprejet, bo bogatejša Slovenska turistična organizacija (STO), in to za okoli štiri milijone evrov na leto. V občinske proračune bi se lahko dodatno nateklo 1,8 milijona evrov. Kaj bo novega? Višje bodo turistične takse. STO bo od takse pobral pol evra, občini pa bo ostal preostanek. Taksa bo lahko znašala največ dva evra oziroma 2,5 evra v občinah, ki imajo najmanj 750 tisoč prenočitev na leto (Ljubljana in Piran). Napovedujejo se tudi spremembe pri turističnih vodnikih. Ti ne bodo potrebovali licence, ki jih je zdaj stala po več sto evrov – če bo zakon sprejet.

Se še spomnite absurda, da morajo šole za ekskurzije najemati turistične agencije? Predlog zakona to odpravlja. Agencije ne bodo potrebne za:

  • pakete, ki trajajo manj kot 24 ur in ne vključujejo prenočevanja;
  • pakete, ki so ponujeni ali občasno izvedeni na nepridobitni podlagi samo za zaključene skupine potnikov;
  • turistične pakete, kupljene na podlagi okvirne pogodbe za organiziranje poslovnih potovanj med podjetjem in drugo fizično ali pravno osebo, ki deluje za namene, povezane z njegovo pridobitno dejavnostjo.
  • Prispevek za promocijo sadja. S 1. januarjem bodo pridelovalci in predelovalci sadja morali začeti plačevati obvezni prispevek. Ta se bo plačeval letno od 2017 do konca 2019, namenjen pa bo promociji slovenskega sadja. Taki prispevki so že od letos za mleko in konec novembra so na trgovske police prišli prvi mlečni izdelki z znakom izbrane kakovosti. Prispevek za površine, zasajene s katerimikoli sadnimi vrstami, znaša za nosilca kmetijskega gospodarstva 20 evrov na hektar intenzivnega sadovnjaka. Zavezanec za prispevek od sadja za predelavo je kupec tega sadja, prispevek za vse sadne vrste pa je 1,5 evra na tono.
  • Označevanje hranilnih vrednosti. Vsa predpakirana živila morajo že od 13. 12.2016 imeti podatke o hranilni vrednosti; navedeni morata biti energijska vrednost ter količina skupnih in nasičenih maščob, ogljikovih hidratov, sladkorjev, beljakovin in soli. To morajo navesti tudi spletne trgovine. Ni pa treba tega navajati pri na kmetijah narejenih živilih, pri obrtno proizvedenih živilih, ki jih proizvajalec v majhni količini dobavlja neposredno končnemu kupcu ali lokalnim trgovcem na drobno.
  • Poenotenje zavarovalnih osnov za plačilo prispevkov. Tega sicer s 1. januarjem še ne bo, se pa napoveduje za leto 2017. Finančno ministrstvo si želi zmanjšati število osnov na okoli deset. Zdaj je namreč denimo za zdravstvene prispevke kar 26 kategorij zavarovancev, ki imajo različne zavarovalne osnove in večinoma tudi različne stopnje prispevkov. Ali to pomeni, da se bo s poenotenjem zavarovalnih osnov podražilo honorarno delo, delo študentov in upokojencev? Verjetno, saj želijo poenotiti vse oblike dela.
  • Delovna reforma. Za prihodnje leto vlada načrtuje mini delovno reformo, a dogovora s socialnimi partnerji za zdaj še ni videti. Iz zadnjega znanega predloga so med glavnimi predlaganimi spremembami:
  • espeja ali honorarca boste po novem morali zaposliti, če bo tako odločil delovni inšpektor;
  • višje globe za kršitve pri sodelovanju z espeji in honorarci – sankcije so predvidene tudi za posameznika;
  • redefinicija odpovednega razloga nesposobnosti – po novem naj bi bilo delavcem, ki zaradi trajnih zdravstvenih razlogov niso zmožni več opravljati dela, lažje dati odpoved iz razloga nesposobnosti;
  • dražje sporazumno prenehanje delovnega razmerja in plačilo denarnega nadomestila – podjetje naj bi prek sporazumnega prenehanja delovnega razmerja laže odpustilo zaposlenega, s katerim se ne razume, a ob tem naj bi plačalo do šestmesečno nadomestilo, ki bi ga tak delavec dobil ob prijavi na zavod za zaposlovanje;
  • več obveznosti bo tudi za brezposelne, ki bodo iskali delo.

Socialni partnerji pa so se končno uskladili pri uvedbi vajeništva v izobraževalni sistem -zakon naj bi bil sprejet 2017, veljati pa naj bi začel najpozneje v letu 2018. Po sprejetju zakona se bo začel pilotni projekt vajeništva v izbranih šolah za poklice orodjar, mizar, kamnosek, gastronom hotelir, papirničar, steklopihač in brusilec stekla. Vajencu bo treba izplačati tudi nagrado v višini do vsaj 250 evrov v prvem letniku, medtem ko naj bi za plačilo zavarovanj poskrbelo ministrstvo za izobraževanje.

V prvi polovici leta 2017 naj bi bil sprejet tudi zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. A večjih sprememb ne bo, torej se bodo podjetja še vedno morala znajti v labirintu različnih obrazcev in dokumentov. Glavne novosti iz predloga zakona so, da boste morali sezonske in napotene delavce po novem zaposliti izključno za polni delovni čas, lažje bo tudi zaposlovanje tujcev znotraj povezanih družb. Zakon bo sprejet v svežnju z zakonom o tujcih.

Kaj še (morda) pride v letu 2017

V razpravi in pripravi je še kar nekaj tudi večjih zakonskih sprememb, ki bi lahko bile sprejete v prihodnjem letu. Finančna ministrica je denimo za prihodnje leto napovedala spremembe pri normirancih. Kaj naj bi spreminjali, še ni povsem jasno. Napovedujejo se tudi spremembe zakona o podpornem okolju za podjetništvo. Ta je zdaj v medresorskem usklajevanju, na gospodarskem ministrstvu pa predvidevajo, da bo novela sprejeta v prvi polovici leta 2017.

Prav tako naj bi bil v letu 2017 sprejet tudi zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin. Prve cenitve naj bi bile leta 2018, prva odmera davka pa leta 2019. A vseeno svetujemo, da si podatke o svojih nepremičninah uredite že v letu 2017. V pripravi pa so tudi trije zakoni s področja gradbeništva.

Kategorija: Aktualno iz OZS in OOZ Sežana


Jaz tebi!