Katalog

Gradbeni sektor za ustanovitev slovenskega paritetnega sklada

| 2. 2. 2017

Na pobudo sekcije gradbincev pri OZS se je v okviru skupnega strokovnega srečanja gradbincev, kleparjev krovcev, slikopleskarjev, fasaderjev in instalaterjev-energetikov v Termah Zreče odvila okrogla miza, na kateri so govorili o možnosti uvedbe paritetnega gradbenega sklada v Sloveniji. Prevladalo je skupno stališče, da v Sloveniji potrebujemo svoj paritetni sklad. Na ta način slovenski delodajalci, ki storitve opravljajo v Avstriji, za svoje delavce ne bi imeli dvojnih stroškov.

Predsedniku Vlade in resornim ministrstvom je bil že poslan poziv za sestanek, kjer bi skupaj poiskali rešitve glede problematike čezmejnega opravljanja storitev v Avstriji. OZS je mnenja da Avstrija z novim zakonom krši zakonodajo, ki jo predpisuje EU, kar je nedopustno. Če se bodo državne investicije v Sloveniji v prihodnosti res povečale, se lahko zgodi, da bodo tuja podjetja, ki nam predstavljajo nelojalno konkurenco, izrinila naša domača podjetja. Potruditi se moramo, da zaščitimo slovenske obrtnike in podjetnike.

S strani direktorja OZS Danijela Lampergerja so bila predstavljena stališča zbornice, ki so bila tudi posredovana ministrstvu. Med drugim je bilo tudi predlagano, da v Avstriji ustanovimo pisarno, ki bi pomagala slovenskim delodajalcem, ki storitve opravljajo v Avstriji, saj je Avstrija za Slovenijo pomemben trg. Predstavljen pa je bil tudi predlog o ustanovitvi paritetnega sklada v Sloveniji, s katerim bi zaščitili slovenska podjetja in na slovenskem trgu ustvarili red. Sezonske delavce iz držav nekdanje Jugoslavije pa bi na ta način lahko zaščitili.

Jože Renar, GZS, je izpostavil tudi problem ustanovitve takšnega sklada, ker bi lahko sklad hitro izpraznili, saj sklad pokriva vse dopuste, praznike, odpravnine. Paritetni skladi so sicer za podjetja dobra, saj jih razbremenjujejo. Slovenski sklad bi tudi pomagal lažje vstopati na tuje trge, saj ne bi plačevali v tuje sklade. Po Renarjevih izračunih 42 tisoč zaposlenih v gradbeništvu pomeni, da bi se v skladu nabralo 200 mio evrov na leto. »V primeru pa, da trg zaniha, obstaja visoko tveganje, da iz sklada ne bi mogli pokriti vsega. Pri tem bi morala pomagati država,« je še zaključil Renar.

Glede plačil je bila opravljena primerjave med nemškim in avstrijskim trgom. V Avstriji mora denimo zidar v sklad BUAK vplačati 40 evrov na dan za svojega delavca, v Nemčiji pa v sklad SOKA BAU 16 evrov na dan. Če bi imeli v Sloveniji podoben sklad, bi socialni prispevki in dohodnina ostala v Sloveniji, podjetja bi bila obremenjena samo enkrat in ne dvojno kot sedaj. Na ta način bi bila slovenska podjetja konkurenčnejša. Po izračunih Avstrija pobere 260 mio evrov na leto od slovenskih delodajalcev, ki svoje delavce napotujejo v Avstrijo.

Kategorija: Gradbeništvo


Jaz tebi!