Katalog

Normirani odhodki: Kakšne zlorabe opaža FURS?

| 4. 7. 2017

Normirani odhodki predstavljajo poenostavljen način ugotavljanja davčne osnove. To je določeno v tretjem odstavku 48. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2). Če se podjetnik odloči, da bodo normirani odhodki način njegovega poslovanja, torej da bo izbral t.i. status normiranca, bo imel nekoliko drugačne obveznosti.

Na kaj moram biti pozoren kot normiranec?

Normirani odhodki: Koliko podjetnikovjih je izbralo?
Iz Finančne uprave RS (FURS) so sporočili število podjetnikov, ki so poslovali na podlagi normiranih odhodkov. Podatke so zbrali na podlagi predloženih davčnih obračunov za preteklo leto, upošteva pa se stanje na dan 1. junij 2017.

Od 108.934 vseh zavezancev – fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, ki so predložili davčni obračun (DohDej) za leto 2016, je bilo 38.029 zavezancev ali 34,9 odstotka vseh zavezancev, ki so ugotavljali davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov. Davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov je v letu 2016 ugotavljalo 30.313 fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost in so registrirani kot samostojni podjetniki posamezniki. Ti so skupaj v davčnih obračunih izkazali davčno obveznost v višini 28.360.188 evrov. Medtem ko skupni znesek davčne obveznosti vseh fizičnih oseb, ki so opravljale dejavnost in ugotavljale davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov znaša 32.698.822 evrov.

Normirani odhodki: Kakšna so tveganja za zlorabo sistema?

Normirani odhodki pa predstavljajo tudi možnost za različne zlorabe. Finančni uradi zaznavajo različne primere tveganj. Ta so lahko neposredno povezana z institutom normiranih odhodkov ali so zaradi tega instituta še izrazitejša. Na FURS opažajo tri vrste oziroma skupine tveganj.

1. Tveganje prelivanja dobička od zavezanca, ki ugotavlja davčno osnovo po dejanskih prihodkih in odhodkih, k povezanemu zavezancu, ki ugotavlja davčno osnovo po normiranih odhodkih (Primer: Pravne osebe, ki ugotavljajo davčno osnovo po dejanskih prihodkih in odhodkih, naročajo storitve pri samostojnih podjetnikih z normiranimi odhodki, ki so hkrati lastniki pravne osebe ali pa so z lastniki v sorodstvenem razmerju ter druge podobne okoliščine.)

2. Tveganje prelivanja dohodkov iz zaposlitve v dohodke iz opravljanja dejavnosti (Primer: Zaposlene osebe registrirajo (popoldansko) dejavnost in s svojim delodajalcem sklenejo dodatne pogodbe o poslovnem sodelovanju (svetovanju), v katerih opredelijo storitve, ki se razlikujejo od opisa del iz pogodbe o zaposlitvi. Tako poleg osebnega dohodka delodajalcu zaračunavajo tudi druge storitve kot samostojni podjetniki ter druge pojavne oblike.)

3. Tveganje navidezno neodvisnih razmerij (Primer: Samostojni podjetnik z normiranimi odhodki pretežni del posla (storitev) opravlja za enega naročnika, pri čemer se lahko pojavljajo okoliščine, da dela v prostorih naročnika, da uporablja naročnikova sredstva, da dostopa do notranjih podatkov in informacij naročnika itd.).
Vir: FURS

Kategorija: Aktualno iz OZS in OOZ Sežana, Novice


Jaz tebi!