Katalog

O posledicah zadolževanja v valuti CHF

| 5. 7. 2017

V zadnjem času se v medijih pogosto pojavlja problematika kreditojemalcev, ki so pred leti sklepali kreditne pogodbe z valutno klavzulo v valuti CHF, katere vrednost je v določenem obdobju izrazito poskočila.

Načeloma uporaba take klavzule v kreditnih pogodbah ni prepovedana in je kreditodajalec (banka) torej v kreditno pogodbo lahko veljavno vključil določilo o valorizaciji vrednosti kredita s tem, da je vrednost kredita vezal na tujo valuto (valutna klavzula).

Vendar pa je ne glede na načelno stališče dopustna presoja konkretnega primera z vidika izpolnjevanja vseh dolžnosti bank, in sicer predvsem v smeri, ali je banka kreditojemalca (potrošnika) primerno in obrazloženo podučila o pravnih učinkih takšne valutne klavzule ter o možnih posledicah v primeru
povečanja oziroma zmanjšanja vrednosti valute, na katero je vezan kredit. V primeru, da kreditodajalec te dolžnosti ni izpolnil, namreč obstaja možnost odškodninskega zahtevka kreditojemalca nasproti temu kreditodajalcu.

Kreditodajalca v razmerju do potrošnika veže pojasnilna dolžnost. Slednja od banke zahteva, da potrošniku na njemu razumljiv način pojasni tveganja sklenitve kreditne pogodbe z valutno klavzulo, v primeru, da le ta obstojijo. V kolikor je banka potrošniku zamolčala oziroma prikrivala podatke, ki so bili bistveni za oblikovanje odločitve o tem, kateri tip kredita bo izbral, je bila pojasnilna dolžnost kršena, seveda če izhajamo iz predpostavke, da se je banka sama tega tveganja zavedala, pa je kljub temu kredit oglaševala kot varen in brez izgledov, da se bo vrednost ChF v prihodnosti povečevala.
V tej zvezi je namreč zaznati mnenje ekonomskih teoretikov in pravnih strokovnjakov, da so banke kot specializirane institucije zagotovo vedele oziroma so bile spodobne predvideti, da se bo vrednost ChF v prihodnje lepovečevala in ne padala.

V primeru uveljavljanja zahtevkov zoper kreditodajalce je možno opredeliti škodo kot zmanjšanje premoženja kreditojemalca zaradi nesorazmernega povišanja glavnice in obresti, kar je posledica povečanja vrednosti valute, na katero je kredit vezan. Seveda je izpolnjevanje predpostavk odškodninske odgovornosti potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru posebej. Trenutno sicer v Republiki Sloveniji še nimamo sodne prakse, ki bi tovrstnim zahtevkom sledila, pri čemer se  Vrhovno sodišče do vprašanja še ni opredelilo, pričakovati pa je, da bodo kreditojemalci, če v slovenskem pravnem prostoru ne bodo uslišani, iskali pravico pred evropskimi institucijami.

Odvetnica Nina Cek Perhavec

Kategorija: Aktualno iz OZS in OOZ Sežana, Novice, Zakonodaja


Jaz tebi!