Ali poznate določila Zakona o delovnih razmerjih glede izrabe letnega dopusta?

| 6. 8. 2018

Sezona koriščenja dopustov je v polnem teku, s tem pa tudi več vprašanj na temo izrabe letnega dopusta – kakšne so pravice in obveznosti, tako delavca kot tudi delodajalca. Določila glede trajanja letnega dopusta, izrabe, načina izrabe in druga z letnim dopust povezana določila najdete v Zakonu o delovnih razmerjih. Prav tako pa se je potrebno seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb, ki morebiti veljajo za vas.

162. člen Zakona o delovnih razmerjih pravi, da je letni dopust mogoče izrabiti v več delih, s tem, da mora en del trajati najmanj dva tedna. Delodajalec pa ima tudi pravico zahtevati od delavca, da planira izrabo najmanj dveh tednov letnega dopusta za tekoče koledarsko leto.

Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta.

Prav tako ima delavec pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 31. decembra naslednjega leta.

Letni dopust se izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti. Posebno pravico pa imajo starši šoloobveznih otrok, ki imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic. Vsak delavec pa ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo. Ima pa delodajalec kljub prej navedenemu pravico,
da delavcu kljub temu, da gre za starša šoloobveznih otrok ali izrabo dneva letnega dopusta, ki ga delavec lahko sam določi, odreče izrabo letnega dopusta, če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces.

Poudariti pa je potrebno tudi, da je vsakršna izjava, s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta, neveljavna. Neveljaven je tudi sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja.

Kategorija: Aktualno iz OZS in OOZ Sežana, Novice, Zakonodaja


Jaz tebi!