Kaj je pomembno vedeti o prokuri?

| 6. 8. 2018

Kdo je prokurist?
Prokurist je oseba, ki je s strani družbe oz. podjetnika pooblaščena, da družbo zastopa proti tretjim osebam, zato lahko sklepa posle napram tretjim osebam (razen odtujitev in odsvojitev nepremičnin, za kar potrebuje posebno pooblastilo) in ni organ odločanja ali vodenja v družbi. Gre torej za posebno obliko zastopanja in predstavljanja družbe oziroma podjetnika navzven.

Pomembno je vedeti, da
• prokurist nima pooblastil za upravljanje družbe navznoter – ta vloga je prepuščena direktorju oziroma članom uprave družbe,
• prokurist ne more prenesti prokure na drugo osebo,
• da se lahko prokura kadarkoli prekliče,
• prokurista veže prepoved konkurence, zato tovrstne ali podobne dejavnosti ne sme opravljati za kakšno drugo konkurenčno družbo,
• pri podpisovanju mora prokurist uporabljati podpis s pristavkom, da je to prokura.

Obseg pooblastil, ki jih ima prokurist, je določen z zakonom (ZGD-1, 33. člen – 38. člen) in so navedeni v Prilogi na koncu članka.
Zakaj se podeljuje prokura?
V praksi se prokura podeljuje predvsem iz dveh razlogov:
• omogočanja poslovanja s.p. oziroma gospodarske družbe v primeru smrti, daljše odsotnosti ali poslovne nesposobnosti s.p. oziroma direktorja družbe,
• nadzora poslovanja članov uprave s strani lastnikov družbe.

Pri s.p. torej prokura s smrtjo s.p. ne preneha, ampak omogoči normalno nadaljevanje poslovanja s.p. vse do sklepa o dedovanju ter odločitve dedičev glede nadaljnje usode »podjetja« preminulega s.p.

Kako se podeli prokura?
Prokurist se vpiše v Poslovni register – tako pri s.p. kot pri gospodarski družbi, pri čemer je potrebno izkazati svoje strinjanje z vlogo prokurista s pisno izjavo.
Postopek se lahko uredi na eni izmed SPOT točk.

Prokuro podeli oseba, ki je upravičena za vodenje poslov:
• pri s.p.-ju s.p. sam,
• v osebnih družbah (k.d. in d.n.o.) vsi družbeniki (za podelitev prokure je potrebno soglasje vseh družbenikov),
• pri kapitalskih družbah (d.d. in d.o.o.) osebe, ki so upravičene za vodenje poslov (soglasje).

Potrebno je skleniti pogodbo o opravljanju prokure ter prijaviti v obvezna socialna zavarovanja (obrazec M12). Pogodba o prokuri je pogodba civilnega prava. Razlikuje se od klasičnih pogodb o delovnem razmerju v tem, da imata stranki pogodbe večjo svobodo pri določanju:
• pravic in obveznosti,
• obsega zastopanja (morebitna pogodbena omejitev sicer nima učinkov proti tretjim),
• plačila stroškov (če se ti izplačajo),
• nadomestila oziroma nagrade za delo prokurista.

V primeru, da prokurist opravlja funkcijo za katero je imenovan brezplačno, mora biti tudi to navedeno v pogodbi o prokuri.
V skladu z Zakonom o dohodnini se nagrada prokuristu šteje za dohodek iz zaposlitve, četudi ne gre za klasično delovno razmerje, zaradi česar se kot dohodek iz zaposlitve štejejo tudi vse bonitete, ki jih prokurist prejme na podlagi take zaposlitve.
Za dodatne informacije ter prijavo oseb kot prokurista v register oz. v obvezna socialna zavarovanja se lahko obrnete na SPOT svetovanje Posavje, CKŽ 46, Krško, Tel: (07) 490 22 20.
Priloga : Izsek iz ZGD-1: 

33. člen
(prokura)
(1) Družba lahko podeli prokuro eni ali
več osebam po postopku, določenem v
aktu o ustanovitvi.
(2) Družba lahko imenuje enega ali več
prokuristov ali prokuristk (v nadaljnjem
besedilu: prokurist) tudi samo za podružnico,
vendar mora biti to izrecno označeno
v registru in pri podpisu prokurista,
sicer se šteje, da se prokura nanaša
na celo družbo.

34. člen
(skupna prokura)
(1) Prokura se lahko podeli tudi dvema
ali več osebam skupaj, tako da lahko le
vse te osebe skupaj zastopajo družbo.
(2) Tretje osebe lahko veljavno izjavijo
voljo tudi samo enemu od skupnih prokuristov.
(3) Akt o ustanovitvi lahko določi, da
prokurist zastopa družbo skupaj z enim
ali več zakonitimi zastopniki.

35. člen
(obseg prokure)
(1) Prokura upravičuje za vsa pravna dejanja,
ki spadajo v pravno sposobnost
družbe, razen za odsvojitev in obremenitev
nepremičnin, za kar mora biti prokurist
posebej pooblaščen.
(2) Omejitev prokure nima pravnega
učinka proti tretjim osebam.
(3) Prokurist v mejah upravičenj iz prvega
odstavka tega člena zastopa družbo
pred sodišči in drugimi organi.

36. člen
(prenehanje prokure)
Prokura se lahko vsak čas prekliče.

37. člen
(prenos prokure)
Prokurist prokure ne more prenesti na
drugo osebo.

38. člen
(vpis prokure)
(1) Družba mora podelitev in prenehanje
prokure prijaviti za vpis v register.
(2) Prokuristov podpis je treba shraniti
pri sodišču. Pri podpisovanju družbe
mora prokurist uporabljati podpis

Kategorija: Aktualno iz OZS in OOZ Sežana, Novice, Zakonodaja


Jaz tebi!