Problematika fiktivnih izvršb s strani delodajalcev proti svojim delavcem

| 22. 8. 2018

Delavska svetovalnica je Ministrstvo za pravosodje obvestila o vse pogostejšem vlaganju elektronskih predlogov za izvršbo s strani nekaterih delodajalcev proti svojim delavcem prek Centralnega oddelka za verodostojno listino (dalje COVL), kljub temu, da upnik sploh ne razpolaga z verodostojno listino, kot jo določa Zakon o izvršbi in zavarovanju (dalje ZIZ).

Da bi preverili omenjeno problematiko, je Ministrstvo za pravosodje sklicalo sestanek z Vrhovnim sodiščem RS in Okrajnim sodiščem v Ljubljani, v okviru katerega je organiziran COVL. Na sestanku so bili dogovorjeni določeni ukrepi za preprečitev zlorabe sistema izvršbe na podlagi verodostojne listine. Ta sistem namreč predstavlja poenostavljeno in hitro sodno varstvo za terjatve, ki naj ne bi bile sporne, na način, da se izogne obravnavi v pravdnem postopku, zato je močno pospešil izvršilne postopke in zmanjšal tako upnikove stroške kot tudi stroške sodišč. V primeru spornosti terjatve pa dolžnik vloži ugovor in se postopek nadaljuje po pravilih pravdnega postopka. Pri tem je ključno, da je ta postopek namenjen samo upnikom, ki razpolagajo z verodostojno listino, in ne vsem upnikom s terjatvijo do dolžnika.

Bistveno je, da delavec v primerih, ko pride do tovrstnih ravnanj, izkoristi vse zakonske možnosti, ki mu jih v okviru izvršilnega postopka daje ZIZ. V izvršilnem postopku je torej ključno pravno sredstvo dolžnika ugovor. Po vložitvi pravočasnega in utemeljenega ugovora se namreč sklep o izvršbi razveljavi in izvršba ne nadaljuje, kar posledično pomeni, da do posega v dolžnikovo premoženje v tem primeru ne pride.

S prošnjo, da socialne partnerje, člane ESS, obvesti o pomembnosti vestnega in poštenega vlaganja predlogov za izvršbo na podlagi verodostojne listine – v skladu z zakonodajo in brez zlorabe tega instituta za druge nedopustne namene – se je Ministrstvo za pravosodje obrnilo tudi na Ekonomsko-socialni svet. Vlaganje predlogov za izvršbo na podlagi verodostojne listine ob zavedanju, da terjatev ne obstoji, ali ob zavedanju, da ne obstoji ustrezna verodostojna listina, lahko izpolnjuje tudi zakonske znake kaznivega dejanja zlorabe izvršbe po 216. členu Kazenskega zakonika.

Prav tako je Ministrstvo za pravosodje na problematiko opozorilo tudi Odvetniško zbornico Slovenije, da se do primerov opredeli z vidika odvetniške etike ter seznani svoje člane in s tem v prihodnje prepreči nadaljnja tovrstna ravnanja, saj bi sprejem sistemskih sprememb na zakonski ravni v smeri dodatnih varovalk oziroma sodnega nadzora že v fazi dovolitve izvršbe zagotovo močno vplival na učinkovitost izvršbe na podlagi verodostojne listine.

Vir: MP

Kategorija: Aktualno iz OZS in OOZ Sežana, Novice


Jaz tebi!