OOZ Sežana

Davčna reforma: Razbremenili bomo delo, stisnili kapital

| 8. 3. 2019
Davčna reforma: Razbremenili bomo delo, stisnili kapital
Ministrstvo za finance je ta teden predstavilo nabor devetih ukrepov za davčno optimizacijo, s katerimi bodo razbremenili delo ter dodatno obremenili kapital. Davek na nepremičnine verjetno ne bo uveljavljen.
Davčna reforma bo vplivala na vseh 850.000 delovno aktivnih ljudi, saj bo, če bo sprejeta, precej posegla v dohodninske razrede, ki jih objavljamo v spodnji tabeli. Marsikateri davčni zavezanec, natančno tisti, ki zaslužijo med 20400 in 25000 evrov neto na leto, bodo namesto 34 odstotkov dohodnine, kot je sedaj stopnja dohodnine v tretjem razredu, po novem predlogu obdavčeni po 26 odstotni stopnji. Neto izplačila bodo pravzaprav za vse zavezance zaradi spremembe v razredih ter dviga olajšav sedaj višja.

image

Na Ministrstvu za finance so izračunali, da bo štiričlanska družina, kjer sta oba starša zaposlena z minimalno plačo na letnem nivoju prejela neto 946 evrov več, če pa imata povprečno plačo pa 1208 evrov. Družina, kjer imata starša dvakratnih povprečne plače bo na leto prejela 2382 evra več. Velik del neto razlike prihaja tudi iz naslova razbremenitve regresa in božičnice oz. dodatna za delovno uspešnost. Slednja bo do višine 150 odstotkov povprečne plače oproščena plačila dohodnine, do leta 2022 pa naj bi bila postopoma oproščena plačila dohodnine božičnica do dvakratnika povprečne plače. Pri regresu se država v celoti odpoveduje dohodnini in socialnim prispevkom do višine povprečne plače. »Delo mora postati vrednota in mora biti bolje plačano, tako, da zaposleni dobijo višji neto,« je ob predstavitvi predlogov ukrepov dejal finančni minister Andrej Bertoncelj. Cilji predloga reforme so po besedah ministra povečanje konkurenčnosti poslovnega okolja, povečanje konkurenčnosti trga dela, dvig domače potrošnje in vzdržne javne finance.

image

S tem, ko se delo iz davčnega primeža nekako izvzema, pa se vanj sedaj stiska kapital, ki je bil v Sloveniji sicer obdavčen nekoliko pod povprečjem EU. Proračun bo zaradi spremembe v davčnih razredih izgubil po izračunih ministrstva 133 milijonov evrov, zaradi razbremenitve regresa in nagrade za uspešnost pa skupaj 140 milijonov evrov. Primanjkljaj v višini 277 milijonov evrov bo vlada deloma pokrila z višjimi davki na dohodke pravnih oseb, postavitvijo meje maksimalnim deležem uveljavljenja olajšav za raziskave in razvoj ter višjim davkom na dohodke od kapitala (ukrepi predstavljeni v tabeli), kjer načrtujejo dodatnih 110 milijonov evrov več pobranih davkov, deloma pa z bojem proti sivi ekonomiji, davčnim utajam in socialnim goljufijam. Med najmanj problematičnimi ukrepi je postavitev meje efektivne obdavčitve dohodkov pravnih oseb na pet odstotkov, saj nekatera podjetja z visokim denarnim tokom zaradi vlaganja v raziskave in razvoj sedaj niso plačevale nič davka. »V tujini velja, da za najnižjo stopnjo DDPO velja stopnja med 5 in 10 odstotki,« je poudaril Bertoncelj.


S takim zvišanjem DDPO bodo podjetja po mnenju GZS sedaj težje tekmovala za investicije v srednjeevropskem prostoru. Spremembe na področju davkov na prihodke iz kapitala pa so po njihovem mnenju slaba novica za domač kapitalski trg, saj bodo destimulirale dolgoročne prihranke.

Ob tem se ne bodo ukinjale nobene olajšave. Podjetja, ki zaradi narave svojega poslovanja ne morejo uveljavljati olajšav, takšnih pa je velika večina majhnih in srednjih, bodo plačevala namesto 19 odstotkov davka od dohodkov pravnih oseb že naslednje leto 20 odstotkov. Do leta 2022 bodo plačevala vsako leto en odstotek več, leta 2022 torej 22 odstotkov, koliko ga recimo plačujejo podjetja na Švedskem in na Danskem. To je tudi več kot na Madžarskem, Poljskem, Slovaškem, celo na Finskem. V Avstriji je davek trenutno pri 25 odstotkih, razmišljajo pa o njegovem znižanju. S takim zvišanjem davka bodo podjetja po mnenju Gospodarske zbornice Slovenije sedaj težje tekmovala za investicije v srednjeevropskem prostoru. Spremembe na področju davkov na prihodke iz kapitala pa so po njihovem mnenju slaba novica za domač kapitalski trg, saj bodo destimulirale dolgoročne prihranke.

Čeprav so nekateri pričakovali tudi uvedbo davka na nepremičnine, o katerem se pogovarjamo v Sloveniji vsaj že deset let, pa tukaj sprememb do leta 2022 verjetno ni pričakovati, čeprav po besedah ministra od njega niso odstopili.
Stroka naj bi namreč ministrstvu izdala priporočilo, da predvsem zemljišča še niso ustrezno ovrednotena, da bi bila lahko podlaga za izračun davka. O spremembi obdavčitve samostojnih podjetnikov, ki so, če se odločijo za normirani sistem, obdavčeni zgolj s štirimi odstotki, še razmišljajo.

Avtor: Pija Kapitanovič

Kategorija: Aktualno globalno, Novice, Zakonodaja


Jaz tebi!