OOZ Sežana

Do večje produktivnosti s svetlobo in z zrakom

| 11. 3. 2019

Do večje produktivnosti s svetlobo in z zrakom

Do večje produktivnosti s svetlobo in z zrakom
Svetloba in zrak se nam zdita tako samoumevna, da na njiju, ko je govora o ukrepih za večjo produktivnost zaposlenih, redkokdaj sploh pomislimo. V zadnjem desetletju so raziskave pokazale, da lahko s pametnim izkoriščanjem teh dveh naravnih dobrin produktivnost povečamo tudi za desetino.
Kljub temu da ljudje v zaprtih prostorih preživimo 90 odstotkov časa, se z notranjim okoljem ukvarjamo bolj poredko. Leta 2016 je študija skupine harvardskih raziskovalcev, objavljena v reviji Environmental Health Perspectives, pokazala, da stari načini gradnje stavb od leta 1970 temeljijo na energetski učinkovitosti, ki pa se običajno doseže na škodo kakovosti zraka v notranjih prostorih. Kvaliteta zraka in počutje zaposlenih, njihova produktivnost in zdravstveno stanje, vključno z alergijami, so v sodobnih trajnostnih stavbah, ki poleg učinkovitosti upoštevajo tudi kvaliteto zraka in primerno razsvetljavo, neprimerno boljši, so ugotovili na podlagi empiričnih in vedenjskih preučevanj. »Ko so bili ljudje cel dan v pametno oblikovanih stavbah, so izkazali neprimerno boljše kognitivne dosežke kot v primeru, ko so dan preživeli v tradicionalno grajenih stavbah,« navaja študija.

image

Leta 2013 sta danska raziskovalca Pawel Wargocki in David P. Wyon (Effects of indoor environment on performance) ugotovila, da lahko kvaliteta okolja v zaprtih prostorih za deset odstotkov spremeni produktivnost ljudi. Njuna študija vedenja je prepričala mnoge arhitekte in inženirje, da so pri načrtovanju prostorov več pozornosti namenili naravni svetlobi in zraku v prostoru.

Kaj sta ugotovila? Zrak in temperatura vplivata na produktivnost, tudi takrat, ko je ta sprememba tako nizka, da je posamezniki fizično ne zaznajo.


Osveščeni delodajalci po prihodu delavcev na delo osvetljenost delovnih prostorov počasi povečujejo, jo med delovnim dnem ohranjajo na precej visoki ravni ter jo proti koncu dela spet znižajo.

»Ob neugodnih temperaturah in slabem zraku ljudje delajo manj ali počasneje, sprememba je najbolj opazna prav pri umskem delu, kjer je potrebna velika mera pozornosti, nismo pa ugotovili sprememb pri natančnosti pri delu. Razlog je verjetno v tem, da ljudje, ker niso optimalno razpoloženi, upočasnijo svoje delo v izogib napakam,« navajata raziskovalca. Študija je pokazala, da pretoplo ozračje poveča CO2 in zmanjša kisik v krvi ter ima negativen vpliv na umsko delo.

Velik vpliv na človekovo počutje pa ima tudi svetloba. Različne študije so pokazale, da izboljšanje razsvetljave v delovnem prostoru povzroči boljše razpoloženje in zmanjša utrujenost delavcev. Pa ne le zaradi tega, ker so manj obremenjene oči, saj sama vidnost ne vpliva na razpoloženje, čustva in celo duševne motnje. Zadnjih deset let je bilo veliko raziskav opravljenih o nevidnem vplivu svetlobe. Kot pojasnjuje dr. Grega Bizjak iz Laboratorija za razsvetljavo in fotometrijo na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, raziskave kažejo, da telo informacije o tem, koliko je zunaj svetlo ali temno, uporablja tudi za nadzor določenih funkcij telesa, predvsem izločanje določenih hormonov.


V prihodnjih letih bomo ujeli prezračevalne trende najbolj razvitih držav EU, kjer vsaka energetska sanacija obvezno vključuje tudi vgradnjo prezračevalnega sistema!


image

Kako deluje svetloba na naše telo

Gre za vpliv svetlobe preko intrinzičnih fotosenzitivnih retinalnih ganglijskih celic, pojasnjuje sogovornik. »Te na svetlobo občutljive ganglijske celice nimajo povezave s centrom za vid, ampak s področjem hipotalamusa, ki vsebuje centre za lakoto, žejo, bioritem, obnašanje, uravnavanje telesne temperature in delovanje avtonomnega živčevja ter povezuje živčni in hormonalni sistem.« Preko te povezave tretji fotoreceptor v očesu skrbi predvsem za sinhronizacijo naše notranje ure. Raziskave kažejo, da je ta fotoreceptor najbolj občutljiv na modro svetlobo, katere je v naravi največ zvečer oziroma zjutraj, ko ni sonca, a je še oziroma že svetlo. To pomeni, da telo svetlobo uporablja za sinhronizacijo notranje ure. Notranja ali biološka ura uravnava spanje in počitek, telesno temperaturo, bitje srca, delovanje žlez, hormone in porabo kisika.


Ob neugodnih temperaturah in slabem zraku ljudje delajo manj ali počasneje.

Biološka ura, kot pojasnjuje Bizjak, deluje tudi, če nismo na svetlobi, toda njen cikel je dolg samo približno 24 ur. Pri nekaterih je daljši, pri drugih krajši. »To pomeni, da četudi bi živeli v čisti temi, ne bi vedno počivali in bi imeli budno fazo dneva in fazo spanja. A če ne bi imeli sinhronizacijskega impulza, ki ga zelo verjetno predstavlja prehod dneva v noč in obratno, družba ne bi ustrezno funkcionirala, saj bi ljudje spali ob različnih urah dneva.«
Zvečer se v telesu zaradi teh procesov začne izločati melatonin, eden od hormonov, ki se imenuje tudi hormon spanja in zaradi katerega postanemo utrujeni. Ponoči je raven melatonina visoka. Danes vemo tudi, da je melatonin antioksidant, ki pomaga pri obnavljanju genskih zapisov. »Čez noč popravi, kar je bilo čez dan pokvarjenega,« doda sogovornik.
»Znano je, da zaradi nizke ravni melatonina slabše spimo, in znano je tudi, da svetloba lahko vpliva na raven melatonina v telesu. Vendar pa vseh mehanizmov, ki pri tem sodelujejo, še ne poznamo. Prav tako tudi ne vemo, kako kompleksno vlogo igra melatonin v našem telesu in kako točno je povezan s spanjem.« Ugotovljeno je bilo namreč, da je pri nočnih živalih, ki spijo podnevi in so ponoči aktivne, raven melatonina prav tako kot pri človeku visoka zvečer in ponoči ter nizka čez dan. Ampak te živali so v nasprotju s prepričanjem, da melatonin povzroča utrujenost in je nujen za dobro spanje, lahko aktivne tudi ob visoki koncentraciji melatonina in spijo, ko je njegova koncentracija v njihovem telesu nizka.

image

Svetloba poveča kortizol

Svetloba vpliva tudi na kortizol, stresni hormon, zaradi katerega se počutimo bolj budne in odzivne ter ki povzroča, da mišice lažje delajo. Koncentracija kortizola v telesu je običajno višja v dnevnem času in nižja v nočnem času. Se pa v nočnem času koncentracija kortizola, če smo recimo nenadoma obsvetljeni z močno svetlobo, lahko zelo poveča, raven melatonina pa pade. Tako se naše telo odzove na morebitno nevarnost. Lahko pa tak odziv telesa na močno svetlobo izkoristimo tudi, če imamo zjutraj težave z zbujanjem in začetkom dela. Če smo zelo zgodaj zjutraj izpostavljeni močni hladno beli svetlobi, bo naše telo hitreje pripravljeno za dnevne obremenitve kot brez pomoči svetlobe. Če pa smo taki svetlobi izpostavljeni zvečer (po mnenju nekaterih zdravnikov je preveč že svetloba LED žarnice ali ekrana), pa lahko zmedemo cirkadiani ritem in telo se ne bo pripravilo na nočni del dneva, torej na počitek.


Izboljšanje razsvetljave v delovnem prostoru povzroči boljše razpoloženje in zmanjša utrujenost delavcev. Pa ne le zaradi tega, ker so manj obremenjene oči, saj sama vidnost ne vpliva na razpoloženje, čustva in celo duševne motnje.oči, saj sama vidnost ne vpliva na razpoloženje, čustva in celo duševne motnje.

Posledice zmedenega cirkadianega ritma najbolj občutimo, ko zamenjamo časovne pasove. Takrat smo razdražljivi, utrujeni, psihično izmučeni, pogosto imamo tudi glavobole. Glede na najnovejša odkritja lahko svetloba pri tem pomaga. Če z letalom pridemo v nek kraj, ko je tam jutro, pri nas doma pa je večer in čas za spanje, lahko svojemu telesu z izpostavitvijo svetlobi pomagamo počakati do večera, kar bo povzročilo tudi, da se bomo počutili bolj budne, pojasni Bizjak. »Raziskave so pokazale, da časovni zamik lahko prestavimo,« pojasnjuje sogovornik.
Pri enem od poskusov so tako testne osebe po sedemdnevnem rednem spancu med enajsto uro zvečer in sedmo uro zjutraj osmi dan pustili budne do ene ure ponoči in jih potem za dve uri izpostavili močni (4000 luksov) hladno beli oz. modrikasti (17.000 K) svetlobi ter jih nato pustili spati od tretje ure ponoči do enajste ure dopoldan. Preiskava sline na vsebnost melatonina je pokazala, da se je osebam v raziskavi notranja cirkadiana ura zaradi opisanega postopka zamaknila za približno 1,5 ure, torej se jim je za toliko podaljšal en dan. Podobno je mogoče notranjo uro premakniti tudi v drugo smer, torej skrajšati dan. Kljub temu da torej z izpostavljenostjo močni svetlobi lahko prestavimo svojo notranjo uro, se »jat lega« verjetno nikoli ne bomo mogli čisto znebiti. Raziskave namreč kažejo tudi, da je notranjo uro v enem koraku možno prestaviti kvečjemu za dve uri.

Premaguje vnetja, migreno, psihične težave
Že nekaj časa vemo tudi, da je svetloba koristna tudi pri težavah z migreno in depresijo (npr. sezonsko afektivno motnjo). »Ljudje, ki živijo na severu, imajo z zimsko depresijo več težav. Preveč teme vpliva na naše počutje in tudi delovanje organizma, v skrajnem primeru lahko postanemo celo nezmožni za delo. Na trgu so tako že dlje časa na voljo posebne svetilke z močno hladno belo svetlobo, ki si jo z namenom terapevtskega učinka uporabnik postavi v bližino oči, tako da je osvetljenost očesne mrežnice ustrezno visoka. Če imate tovrstne težave in ste temu izpostavljeni eno uro zjutraj, ima to pozitivne učinke pri preganjanju slabega razpoloženja in depresije,« pojasnjuje profesor.
Zdravilni učinki svetlobe imajo že dolgo tradicijo. »Infrardeča svetloba se lahko uporablja za zdravljenje vnetij, včasih so jo pogosto uporabljali tudi zobozdravniki, danes nekoliko manj. Rumena svetloba lahko pomaga pri celjenju ran, ultravijolična pa povečuje tvorjenje vitamina D in pigmentacijo kože, a ima seveda tudi stranske učinke, na primer sončne opekline. Učinkov svetlobe je ogromno, toda vseh še ne poznamo,« nadaljuje sogovornik.
Nekateri delodajalci se danes že zavedajo pomembnosti osvetljenosti prostora. Pa ne zato, da bi delavci videli, za to namreč zadostuje že razmeroma nizka osvetljenost, ampak predvsem zato, da se počutijo bolj zbujene, so bolj motivirani za delo in bolj zbrani.

image

S svetlobo nad utrujenost, ki sledi malici

Določene raziskave po besedah Bizjaka namreč kažejo, da se s svetlobo lahko premaguje tudi utrujenost. »Znano je, da bolj hladna, modro bela, svetloba aktivira telo, bolj topla oziroma rumeno bela pa nas sprosti. Zaposlene se tako lahko stimulira tudi med dnevnim delom, ne le med nočnim. Eden od pristopov, ki se že uporabljajo, je, da po prihodu delavcev na delo osvetljenost delovnih prostorov počasi povečujemo, jo med delovnim dnem ohranjamo na precej visoki ravni ter jo proti koncu dela spet znižamo. Tako delavcem omogočimo, da se zjutraj hitreje zbudijo in lažje začnejo z delom, proti koncu delovnega dne pa se lažje sprostijo in tako zvečer tudi lažje zaspijo. Podobne učinke lahko dosežemo tudi, če osvetljenost v prostoru povečamo le občasno in za kratek čas, recimo po odmoru za kosilo, ko smo ljudje bolj utrujeni,« razloži Bizjak. Tudi raziskave med učenci so pokazale, da ti na preizkusih znanja dosegajo boljše rezultate, če so med preizkusom izpostavljeni močnejši in modrikasti, torej hladno beli, svetlobi. »Če jih morajo učitelji umiriti, pa jim pri tem lahko pomaga nižji nivo osvetljenosti in bolj topla barva svetlobe.« V delovnih prostorih je po besedah sogovornika zato zelo dobrodošla dnevna svetloba, saj je veliko močnejša od umetne, okna pripomorejo tudi k temu, da imamo stik z naravo in se tako ne počutimo utesnjene in zaprte.
»Svetloba ima ogromno učinkov na naše telo in naše delovanje, toda za vse še ne vemo, točno kako in zakaj delujejo,« pravi profesor in opozarja: »Svetloba oziroma svetlobni dražljaji imajo lahko tudi negativne učinke, med najbolj problematičnimi je utripanje. Utripanje, ki ga s svojimi očmi ne zaznamo vedno, lahko v določenih primerih pri določenih ljudeh izzove celo epileptični napad, kar imenujemo fotoepilepsija.« V času, ko so na ekrane prišli Pokemoni, je bilo v znanstvenih člankih kar nekaj zabeležb o tem, da so med gledanjem ene izmed epizod serije, kjer je bilo ogromno utripajočih barv, otroci doživeli neobičajno veliko napadov.
Določeno utripanje svetlobe lahko povzroča tudi glavobole. »Včasih niti ni nujno, da utripanje svetlobe sploh zaznamo, saj lahko utripa tako hitro, da naš vidni sistem temu ne sledi, začutimo pa bolečino v glavi. Posledice utripanja, bleščanja in drugih negativnih učinkov svetlobe so lahko tudi živčnost, razdraženost in napetost. Slednje pa je lahko tudi posledica slabe delovne klime. Svež zrak in primerna osvetlitev namreč ne moreta izničiti zatohlega ozračja, ki nastane zaradi slabih odnosov na delovnem mestu.

Avtor: Pija Kapitanovič

Kategorija: Novice


Jaz tebi!