Za nekoga fleksibilnost, za drugega negotovost

| 12. 4. 2019
Prihodnji teden bo evropski parlament glasoval o direktivi o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v EU, ki jo bodo države v svojo zakonodajo morale vpeljati v dveh letih. To je eden od ukrepov modernizacije evropske delovne zakonodaje, ki se mora prilagoditi razmeram na trgu dela tako, da bo tudi čedalje več zaposlenih v nestandardnih oblikah dela imelo ustrezno varnost.
Sprejetje direktive, ki smo jo v Svetu kapitala že predstavili, je zgolj še formalnost, saj sta ji načelno podporo že v začetku leta dala tako Evropski parlament kot Svet EU, je zagotovila Marianne Thyssen, evropska komisarka za zaposlovanje, socialne zadeve, strokovno usposobljenost in mobilnost delovne sile na konferenci o prihodnosti dela. Udeležilo se je je več kot 500 posameznikov, med katerimi so bili tudi ministri držav članic, predstavniki institucij in agencij EU, nacionalnih vlad, socialnih partnerjev, civilne družbe, razpravljali pa so o trendih, ki določajo trg dela v 21. stoletju in izzivih ter priložnostih v povezavi s tem.

Za nekoga fleksibilnost, za drugega negotovost

Trendi so jasni. Prvič, načini dela se spreminjajo, kar 40 odstotkov Evropejcev že dela v netipičnih oblikah dela, torej niso zaposleni za nedoločen in poln delovni čas. »Kar je fleksibilnost za ene, je negotovost za druge,« je dve plati kovanca izpostavila Marianne Thyssen.

Drugič, zaposleni ne morejo več pričakovati, da bodo celotno kariero opravljali enak poklic, še več, tudi če bodo ostali na istem delovnem področju, se bo njihov način dela toliko spreminjal, da bodo delovne naloge vsakih nekaj let popolnoma drugačne.

Marianne Thyssen: »Prihodnost dela je eden od glavnih izzivov našega časa in kako bomo se tega lotili, bo določilo prihodnost naše celine.«

»Tehnologije imajo velik vpliv na to, kako živimo, a poleg digitalizacije bodo na to, kako bomo delali, vplivali tudi zelenitev gospodarstva, demografske spremembe …,« je naštela Marianne Thyssen, podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis je vse to označil kot revolucijo, ne le evolucijo na trgu dela in posledično tudi na socialnem področju. In ne smemo se slepiti, da prihodnost dela šele pride, ampak, da je že tu.

»Pri vsem tem pa se v Evropi hočemo izogniti temu, da bi te spremembe ustvarile zmagovalce in poražence. Ugodne gospodarske razmere moramo izkoristiti za pripravo na dolgoročne izzive, zagotoviti moramo vzdržnost gospodarstva in tudi javnih socialnih blagajn,« je poudaril Dombrovskis.

Za nekoga fleksibilnost, za drugega negotovost

Pogledati moramo, katere priložnosti prinaša nova realnost in kako se soočiti z izzivi, je poudarila Marianne Thyssen, in dodala: »Zagotoviti moramo, da bo gospodarska rast in povečevanje števila delovnih mest doseglo vse prebivalce EU, ne glede na to, kdo so in kje živijo. Pogoj za to je, da imajo delavci ustrezne veščine. Zagotoviti moramo, da jih bodo dobili vsi – delavci bodo tako zaposljivi, delodajalci, ki bodo imeli zaposlene s pravimi veščinami, pa bodo konkurenčnejši na globalnem trgu. To je zmagovalna kombinacija za vse,« je poudarila.

Z učnimi računi do usposabljanj za vse

Kot so sicer opozarjali govorci na konferenci, je zdaj velik izziv, kako povečati dostopnost usposabljanj za vse. Podatki namreč kažejo, da veščine nadgrajujejo predvsem tisti, ki so že tako bolje opremljeni z njimi, medtem ko manj usposobljeni pogosto izpadejo iz načrtov usposabljanj. Vsaj 90 odstotkov delovnih mest bo v prihodnje zahtevalo digitalno pismenost delavcev, zdaj pa jih skoraj polovica nima niti ustreznih osnovnih matematičnih in bralnih veščin.

Eden od predlogov, kako bi zagotovili sredstva za usposabljanje zaposlenih vso kariero je, da bi vsak posameznik imel oseben učni račun, na katerega bi prejemal denar za neprestana usposabljanja, ki jih bi potreboval za to, da bi izboljševal ali vsaj ohranjal svojo zaposljivost. Podjetja, sploh manjša, so v dilemi, ali vlagati v svoje zaposlene. »Ne le, da v času usposabljanj niso na delovnem mestu, boljše veščine ko imajo, bolj so tudi zanimivi za večje delodajalce, ki jih k sebi lahko privabijo z večjo plačo,« so opozorili podjetniki.

Na vse omenjene izzive sodobnega trga dela odgovarja evropski steber socialnih pravic, o katerem so se pred letom in pol sporazumeli na ravni EU. Kot je poudarila Marianne Thyssen, je direktiva, ki jo bo Evropski parlament potrdil prihodnji teden, eden od rezultatov tega dogovora, ki bo po besedah Thyssnove dober kompas novi sestavi evropske komisije za nadaljnje reforme. Do zdaj so sicer v okviru stebra socialnih pravic že nastali zakonodajni okvirji v povezavi z uravnoteženjem delovnega in zasebnega časa, o zaščitit delavcev pred rakotvornimi kemikalijami, o pravični delovni mobilnosti.

Avtor: Milka Bizovičar

Kategorija: Novice, Zakonodaja


Jaz tebi!