»Poslovni modeli za nove razmere«

| 6. 6. 2019

»Poslovni modeli za nove razmere«

»Poslovni modeli za nove razmere«
Delove podjetniške zvezde, na Brdu pri Kranju, 8. novembra 2018. Foto Voranc Vogel

Medijska hiša Delo bo letos že tretje leto zapored podelila prestižno nagrado Delova podjetniška zvezda. V okviru kampanje Delove podjetniške zvezde bomo predstavili deset izbranih malih in srednje velikih podjetij, enemu od njih pa bomo po izboru strokovne komisije podelili naziv Delova podjetniška zvezda leta.

Revščina, lakota, pomanjkanje vode in energije, klimatske spremembe, nezadostna reciklaža surovin, pomanjkljiva infrastruktura, trajnostni razvoj mest, pomanjkljiv dostop do zdravstvene oskrbe in izobraževanja, neenako plačilo med spoloma, ogrožajoči pogoji dela ter neodgovorna produkcija in potrošnja, slab dostop do virov sodijo med glavne izzive današnjega časa. Združeni narodi (ZN) rešitev vidijo v trajnostnem razvoju, zato so v ta namen oblikovali cilje trajnostnega razvoja (CTR), ki od leta 2015 dajejo podlago za mednarodne politike razvoja. V okviru projekta Delove podjetniške zvezde bomo v Delu in poslovni prilogi Svet kapitala predstavljali izzive in iskali dobre prakse.

Revščina, lakota in pomanjkanje industrije

Po podatkih ZN kar 783 milijonov ljudi še vedno živi z manj kot 1,9 dolarja na dan, kar je mednarodna meja za revščino. V letu 2016 je deset odstotkov delavcev na svetu s svojimi družinami živelo z manj kot 1,9 dolarja na dan. Večina teh ljudi živi v Južni Aziji in podsaharski Afriki. Prebivalci večine držav v razvoju še danes nimajo urejenih cest, dostopa do informacijske tehnologije, vodovoda in sanitarij, elektrike in druge energije. Industrializacija ima izjemen vpliv na družbo, saj vsako delovno mesto v proizvodnji ustvari še 2,2 delovnega mesta v drugih sektorjih. »Najmanj razvite države imajo ogromen potencial v živilskopredelovalni in tekstilni industriji, kjer imajo vse možnosti za ustvarjanje trajnih delovnih mest in večje produktivnosti. Industrijska predelava hrane v teh državah predstavlja komaj 30 odstotkov kmetijske proizvodnje. V razvitih državah pa je ta delež pri 98 odstotkih, kar kaže na izjemen potencial v prehrambeni industriji. Srednje razvite države imajo lahko koristi od vstopa v osnovne in predelovalne industrije kovin, ki ponujajo vrsto izdelkov, po katerih je visoko mednarodno povpraševanje,« so zapisali ZN.

image

 Delove podjetniške zvezde, na Brdu pri Kranju, 8. novembra 2018. Foto Uroš Hočevar

Neenakost problem razvitega sveta

Težav pa nima le razvijajoči se svet, ampak tudi razviti, predvsem s čisto energijo, onesnaženimi mesti, neenakostjo, pomanjkanjem surovin, diskriminacijo itd. Kot odziv na cilje trajnostnega razvoja ZN je Evropska komisija letos februarja pripravila študijo glede že storjenega in prihodnjih ukrepov v državah članicah.

Največji napredek je dosegla Finska in sicer na področju ogljičnega odtisa in pametne porabe surovin ter enakosti. Javno je k zavezi CTR pristopilo že mnogo podjetniških organizacij, akademskih ustanov, državnikov, športnikov in znanih osebnosti, vsi pa vidijo rešitev za uresničitev ciljev do leta 2030 v odgovornem podjetništvu in inovacijah. A teh ni brez zadostnih finančnih virov. Dostop do kapitala igra izjemno vlogo pri razvitosti družbe in vpliva na družbeno neenakost. V zadnjih treh desetletjih se je dohodkovna neenakost na svetovni ravni znatno zmanjšala. Vendar pa je v posameznih delih sveta situacija mešana, nekatere države se soočajo z zmanjšanjem neenakosti, medtem ko se druge, zlasti razvite, soočajo s povečanjem. Mednarodni denarni sklad in mnoge druge organizacije opozarjajo, da povečana neenakost spodkopava socialno kohezijo, vodi v politično polarizacijo in na koncu zmanjšuje gospodarsko rast.

Kako se podjetja spopadajo s pomanjkanjem in pridobivanjem kapitala po svetu in kje je Slovenija? Kako so na pot trajnostnega razvoja stopile druge države in kakšne javne in poslovne modele so pri tem oblikovale ter kako vidijo vlogo podjetništva pri reševanju problematike? Vse to bomo bralcem predstavili tekom projekta, ki bo potekal od maja pa vse do novembra, ko se bo zaključil 7. 11. na Brdu pri Kranju s strokovnimi predavanji in paneli ter večerno slovesno prireditvijo, na kateri bo razglašena Delova podjetniška zvezda 2019.

image

Kaj iščemo?

Medtem ko je bil poudarek pri lanskoletnem izboru na upravljanju kadrov, pa bo strokovna komisija v sestavi Stojan Petrič, predsednik komisije, dr. Dušan Mramor, predstavnik ekonomskih ved, mag. Aleš Cantarutti, predstavnik ministrstva za gospodarstvo, Iztok Novak, predstavnik Delove podjetniške zvezde 2018, Luka Podlogar iz KD Skladov, predstavnik generalnega pokrovitelja ter uredništvo Dela in poslovne priloge Sveta kapitala letos pri izboru nominiranih podjetji bolj pozorna na uporabo poslovnih modelov prihodnosti.

Tako uredništvo pri izboru nominirancev kot kasneje strokovna žirija bosta pri uspešnih slovenskih podjetjih iskala tiste, ki razumejo pomen investicij za razvoj in trajnostno naravnanost podjetja. To pomeni, da letošnje Delove podjetniške zvezde uporabljajo poslovne modele prihodnosti za ohranjanje in utrjevanje svoje pozicije na trgu. Poslovni modeli novih razmer so usmerjeni v implementacijo trajnostnega razvoja, v katerem podjetja s svojim poslovnim modelom upoštevajo vse deležnike, tako stranke, zaposlene, partnerje kot tudi bližnjo in širšo lokalno skupnost z okoljem, ter imajo inovativne pristope pri izboljšanju produktov in storitev, prodaje ter optimizacije svojih poslovnih procesov ter na inovativne načine iščejo vire za financiranje svojega razvoja.

Kako bo potekal izbor?

Konec maja bo uredništvo naredilo izbor desetih nominirancev na podlagi Ajpesovih podatkov, pri tem pa bodo morali zadostiti vsem kriterijem: minimalno tri milijone evrov letnih prihodkov, minimalno pet zaposlenih, minimalna dodana vrednost na zaposlenega 35.000 evrov. Uredništvo bo pozorno tudi na druge kriterije, kot so dobiček, prihodki od prodaje, čisti prihodki od prodaje, izvoz, število zaposlenih, družbena odgovornost (vlaganja v lokalno okolje), število patentov in vlaganje v zaposlene.
Vsa nominirana podjetja bodo temeljito, strokovno in z intervjuji predstavljena v časopisu Delo, prilogi Svet kapitala in na digitalnih platformah. Vzporedno bo kot že dve leti pred tem potekalo glasovanje bralcev Dela, priloge Svet kapitala in obiskovalcev spletne strani delo.si

Kaj imajo od tega sodelujoča podjetja?

Lanskoletni naziv Delova podjetniška zvezda si je z rastjo poslovanja na zahtevnem avtomobilskem trgu, digitalizacijo in izobraževanjem kadrov prislužilo škofjeloško podjetje Polycom, ki je v lasti in upravljanju bratov Iztoka in Igorja Stanonika. »Nagrade imajo čedalje večji pomen, še posebej zdaj, ko je težko pridobivati kadre. Hkrati opažamo, da tudi zaradi tega in večje prepoznavnosti dobivamo v podjetje več prošenj za različna delovna mesta, tudi za takšna, za katera smo včasih menili, da kadrov ni mogoče dobiti,« je ob prejemu laskavega naziva dejal Iztok Stanonik. »Za nas je to potrditev dobrega in sistematičnega dela v podjetju vsa tri desetletja. Pomeni tudi, da smo na pravi poti, da sprejemamo prave odločitve in imamo pravo vizijo. Nagrada je pomembna tudi z vidika večje prepoznavnosti našega podjetja in posledično lažjega pridobivanja novih kadrov ter dodatnega zaupanja kupcev,« je še dejal lanskoletni zmagovalec izbora za Delovo podjetniško zvezdo.
Lanskoletni nominiranci so bili še Pipistrel, Polycom, D.Labs, Vasco, Solis, Acies Bio, Labena, Mineralka, MI elektronika in Resalta.


Kako se podjetja spopadajo s pomanjkanjem in pridobivanjem kapitala po svetu in kje je Slovenija? Kako so na pot trajnostnega razvoja stopile druge države in kakšne javne in poslovne modele so pri tem oblikovale ter kako vidijo vlogo podjetništva pri reševanju problematike? Vse to bomo bralcem predstavili tekom projekta, ki bo potekal od maja pa vse do novembra, ko se bo zaključil 7. 11. na Brdu pri Kranju s strokovnimi predavanji in paneli ter večerno slovesno prireditvijo, na kateri bo razglašena Delova podjetniška zvezda 2019.
Avtor: Pija Kapitanovič

Kategorija: Aktualno globalno, Novice, Podjetniški portret meseca, Projekti


Jaz tebi!