Novosti iz področja zakonodaje, financ, marketinga…

| 3. 7. 2019

 

SPREMEMBA NAČINA ELEKTRONSKEGA PODPISOVANJA DOKUMENTOV V SISTEMU EDAVKI

FURS obvešča, da bo od 14.6.2019 na sistemu eDavki spremenjen način podpisovanja elektronskih dokumentov. Ta bo po novem zagotavljal podpisovanje dokumentov na centralnem sistemu eDavki brez uporabe podpisne komponente, ki je bila do sedaj nameščena na vašem računalniku. Spremenjena rešitev zagotavlja enostavno uporabo sistema eDavki na različnih brskalnikih (IE, FF, Chrome) in različnih operacijskih sistemih brez zahtevnega nameščanja podpisne komponente v vaše brskalnike. Vir: http://www.fu.gov.si

 

PO NOVEM IZPLAČILO DENARNEGA NADOMESTILA ZA NEIZRABLJEN LETNI DOPUST

Slovenska zakonodaja (Zakon o delovnih razmerjih) delavcu in delodajalcu omogoča, da se lahko ob prenehanju delovnega razmerja sporazumeta o izplačilu neizrabljenega letnega dopusta. Ker zakon ne predvideva podrobnejših meril, so se slednja osnovala v sodni praksi slovenskih sodišč, ki so zavzela stališče, da je delavec do denarnega nadomestila upravičen ko:

  • v času trajanja delovnega razmerja poda vlogo za letni dopust in jo delodajalec zavrne,
  • ko delavec zaradi objektivnih razlogov (npr. bolniški stalež, smrt…) ne more izrabiti dopusta do izteka pogodbe.

V vseh drugih primerih delavcu ugasneta tako pravica do plačanega dopusta, kot tudi pravica do denarnega izplačila letnega dopusta.

Stališča sodne prakse slovenskih sodišč pa se bodo v bodoče prav gotovo spremenila oz. dopolnila, saj je Sodišče Evropske Unije (v nadaljevanju Sodišče EU), čigar sodna praksa je za slovenska sodišča obvezujoča, novembra 2018 določilo primere, v katerih bodo delodajalci v primeru prenehanja delovnega razmerja morali izplačati denarno nadomestilo.

Neizrabljen letni dopust bo po novejši sodni praksi potrebno plačati tudi v primeru smrti, saj je sodišče EU na podlagi dveh primerov, prav tako iz Nemčije, objavilo sodbo. V obeh primerih delodajalca nista želela izplačati denarnega nadomestila za neizrabljene dni dopusta pokojnika dedičem. V skladu s pravom EU pravica delavca do plačanega letnega dopusta z njegovo smrtjo ne ugasne, kar pomeni, da lahko za neizrabljen pokojnikov dopust dediči zahtevajo denarno nadomestilo. Tudi če nacionalno pravo tako možnost izključuje se bodo lahko dediči v razmerju do delodajalcev sklicevali neposredno na pravo Evropske unije.

Delavec, ki do poteka delovnega razmerja ni mogel izkoristiti vseh dni dopusta, bo torej po novi sodbi Sodišča EU, ne glede na razlog, upravičen do izplačila nadomestila, tudi če zanj ne zaprosi, razen v primeru, ko bo delodajalec dokazal delavčevo namero, da se izogne koriščenju letnega dopusta zgolj zato, da bi v primeru prenehanja delovnega razmerja prejel denarno nadomestilo.

 

SLEDITE ZAKONOM, DA VAŠE SPLETNE TRGOVINE NE DOLETI GLOBA

Kot lastnik spletne trgovine ste obvezani zadostovati vsem zakonsko določenim zahtevam tovrstnega poslovanja. V nasprotnem primeru vas lahko doleti globa ali drugi, še strožji ukrepi tržnega inšpektorata.

Vključite politiko zasebnosti za obiskovalce spletne trgovine

Eno najpomembnejših zakonsko določenih določil je vključitev pojasnil o politiki zasebnosti za obiskovalce vaše spletne trgovine. S tem pa ne boste zgolj zadostili zakonu in se izognili kazni pristojnih inšpekcij, temveč boste naredili pozitiven vtis tudi na svoje potencialne stranke.

Splet namreč dandanes poleg vse večjega števila uporabnikov uporablja tudi vse več nepridipravov, ki skušajo na nelegalen način priti do osebnih podatkov in se z njimi okoristiti.  Zato zagotovila o zasebnosti na spletu postajajo vse bolj cenjena.

Spletna trgovina mora biti v skladu z GDPR

Splošna uredba o varstvu podatkov med drugim določa, da morajo biti osebni podatki zbrani, obdelani in uporabljeni zakonito, pošteno in na pregleden način. Prinaša pa še cel kup drugih določil, ki jih morate spletni trgovci upoštevati.

Uporabljeno gradivo naj ima primerno licenco

Da bo vaša spletna trgovina za potencialnega kupca bolj privlačna, boste njen izgled najverjetneje popestrili s fotografijami, slikami ali videoposnetki. Priporočamo, da pri tem uporabljate čim več lastnega gradiva – vzemite si čas in s pomočjo kvalitetnega fotoaparata čim bolje poslikajte svoje produkte. Če jo boste našli na spletu od enega izmed številnih ponudnikov slikovnih gradiv, je pomembno, da se pri tem prepričate, ali ima fotografija, slika ali videoposnetek primerno licenco.

 

ZAKAJ SE SPLAČA REGISTRIRATI BLAGOVNO ZNAMKO?

Registracija blagovne oziroma storitvene znamke je ena od pomembnejših opravil, ki bi jih moral opraviti vsak podjetnik, ki zaupa v svoj produkt in ga želi na trgu zaščititi kot edinstvenega. Razlogi, zakaj zaščititi vašo znamko so naslednji:

  1. PRAVNA ZAŠČITA

Znamka, ki ste jo ustrezno zaščitili, zagotavlja pravno zaščito. Tako lahko vložite tožbo za ugotovitev ničnosti znamke ali tožbo za izbris znamke iz registra, sodno zahtevate prepoved uporabe znamke, izpodbijate pravico do znamke, zahtevate primerno odškodnine, lahko tudi zahtevate razveljavitev znamke zaradi neuporabe.

  1. VREDNOST ZNAMKE=VREDNOST PRODUKTA=VREDNOST PODJETJA

Znamka torej predstavlja premoženje podjetja in se lahko licencira, proda ali razvije kot poroštvo. Znamka izboljša tudi pogajalski položaj v primeru prevzema ali združitve podjetja.

  1. UGLED, BRANDING

Zaščitena znamka daje ugled podjetju in ustvarja zaupanje pri kupcih. Prispeva tudi k izgradnji pozitivne podobe podjetja (branding).

  1. POLOŽAJ NA TRGU

Zaščitena znamka ponuja njenemu nosilcu možnost, da ustvari večji delež na trgu, ga natančneje diferencira in pravilno pozicionira svoje produkte. Nosilec zaščitene znamke lahko namreč doseže umaknitev proizvodov s tržišča, ki se prodajajo pod isto ali podobno znamko.

  1. OGLAŠEVANJE, MARKETING IN PRIDOBIVANJE NOVIH KUPCEV

Zaščita znamke daje podjetju izključno pravico preprečiti drugim, da tržijo enake ali podobne izdelke pod isto ali zavajajoče podobno znamko. Brez registracije znamke utegne postati vlaganje v trženje izdelka nerentabilno, saj imajo konkurenčna podjetja v takem primeru možnost uporabljati isto ali zavajajoče podobno znamko za enake ali podobne izdelke.

 

NOVA PRAVILA O INSOLVENTNOSTI PODJETIJ

Svet EU je formalno sprejel Direktivo o okvirih preventivnega prestrukturiranja, drugi priložnosti ter ukrepih za povečanje učinkovitosti postopkov prestrukturiranja, postopkov v primeru insolventnosti in postopkov za odpust dolgov. Zakonodajni postopek se je s tem zaključil.

Splošni cilj direktive je ublažiti največje ovire za prosti pretok kapitala, ki so posledica različnih okvirov prestrukturiranja in pravil o insolventnosti v državah članicah, ter okrepiti kulturo reševanja v EU na podlagi načela druge priložnosti. Z novimi pravili naj bi poleg tega zmanjšali znesek slabih posojil v bančnih bilancah in preprečili kopičenje takšnih slabih posojil v prihodnje. Pri tem je cilj predloga vzpostaviti ustrezno ravnovesje med interesi dolžnikov in upnikov.

Ključni elementi novih pravil so naslednji:

  • zgodnje opozarjanje in dostop do informacij, da bi dolžniki lažje prepoznali okoliščine, ki bi lahko povečale verjetnost insolventnosti, in se zavedeli, da morajo hitro ukrepati;
  • okviri preventivnega prestrukturiranja: dolžniki bodo imeli dostop do okvira preventivnega prestrukturiranja, ki jim bo omogočil prestrukturiranje, da bi se tako preprečila njihova insolventnost in zagotovila sposobnost preživetja, kar bo prispevalo tudi k zaščiti delovnih mest in poslovne dejavnosti. Ti okviri bodo na voljo tudi na zahtevo upnikov in predstavnikov delavcev;
  • lajšanje pogajanj o načrtih preventivnega prestrukturiranja, pri čemer bo v nekaterih primerih imenovan upravitelj na področju prestrukturiranja, ki bo pomagal pri pripravi načrta;
  • načrti prestrukturiranja: nova pravila predvidevajo več elementov, ki morajo biti vključeni v načrt, med drugim opis gospodarskih razmer, prizadete stranke in njihovi razredi, pogoji načrtov itd.;
  • prekinitev posameznih postopkov izvršbe: dolžnikom se lahko odobri prekinitev posameznih postopkov izvršbe, da bi se podprla pogajanja o načrtu prestrukturiranja v okviru preventivnega prestrukturiranja. Prvotno trajanje prekinitve posameznih postopkov izvršbe se omeji na največ štiri mesece;
  • odpis dolga: prezadolženi podjetniki bodo lahko uporabili najmanj en postopek, ki lahko privede do popolnega odpisa njihovega dolga po največ 3 letih, in sicer pod pogoji iz direktive.

 

 

 

Kategorija: Novice


Jaz tebi!