Državni sekretar Franc Vesel na obisku pri nas

| 3. 7. 2019

POGOVOR Z DRŽAVNIM SEKRETARJEM REPUBLIKE SLOVENIJE

OOZ Sežana je 13. junija 2019 gostila državnega sekretarja za malo gospodarstvo, gospoda Franca Vesela. Z njim se je v konstruktiven pogovor podala Janja Novoselc. Med zahtevami obrti in podjetništva, ki jo želimo tudi na Krasu posebej izpostaviti, je davčna politika in način plačevanja DDV-ja. Predvsem se zatika pri primerih, ko podjetje nekomu izstavi račun, prejemnik tega računa ga ne poravna, država pa od izdajatelja računa pobere DDV. Ne glede na to, ali gaje izdajatelj poravnal ali ne, podjetnik davek poravna. Povprašali smo ga, ali si lahko na tem področju obetamo drugačen način poračunavanja davka, morebiten zamik pri plačilu davka na čas, ko je račun poravnan?

Uvedba znižane stopnje davka od odhodkov pravnih oseb za mala podjetja, in sicer predlog predvideva dve stopnji davka od dohodkov pravnih oseb: znižano stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb za mikro in majhna podjetja, po vzoru nekaterih evropskih držav ter 19-odstopno splošno stopnjo davka od odhodkov pravnih oseb, ki bi veljala za srednja in velika podjetja. S tem ukrepom bi okrepili stabilnost in rast malega gospodarstva tudi mikro subjektom. Zastavljeno mu je bilo vprašanje glede ukrepov vlade za spodbujanje podjetništva.

Pogovor je bil usmerjen tudi na temo družinskega podjetništva. Mladi prevzemniki kmetij, ki želijo nadaljevati kmetijsko dejavnost prejmejo ob prevzemu subvencije. Podjetništvo sicer nima tako dolge tradicije kot kmetijstvo, a prav v zadnjih letih se zaradi menjave generacij v družinskih podjetjih na vodstvenih položajih teh dogajajo spremembe, njihova stopnja preživetja pa je relativno nizka. Podali smo primer družinske orodjarne in sirarne. Zanimali so nas ukrepi na tem področju. Gospod Franc Vesel je odgovoril, da se na tem področju urejajo stvari, in sicer podal je primer vavčerjev.

Podjetnik, ki želi poslovati v Italiji, na enotnem evropskem trgu, katerega del je Slovenija že 15 let, pri nas ne najde jasnih navodil. Kako sistemsko ponuditi podporo podjetjem pri čezmejnem opravljanju storitev? Kako lahko nadgradimo delovanje SPOT točk na obmejnih območjih? Potem je tukaj še Slovensko deželno gospodarsko združenje, katerega delovanje podpira Urad vlade za zamejce, pa tudi Spirit, ampak storitve za slovenske podjetnike pa so plačljive. To postavlja slovenske podjetnike v neenakovreden položaj – na SPOT točkah svetovanja ne zaračunavamo, ne domačim ne tujim podjetnikom. Kako urediti ta položaj? OOZ Sežana si prizadeva pri ohranjanju in promociji deficitarnih poklicev, zato nas je zanimal sistem štipendiranja, ki na potrebe tukajšnjih podjetnikov ni dovolj nadgrajen. Vsi se zavedamo, da rokodelstvo zamira. Gospoda Vesela smo povprašali o nadgradnji sistema poklicnega izobraževanja, ki bi bil bolj zanimiv za mlade, ko se odločajo za poklicno pot in hkrati v to prenovo vključiti tudi obrtnike, podjetnike, pri katerih se izkazuje potreba za te iste kadre? Na drugi strani pa gre za ohranjanje kakovosti storitev, ki jih bodo nekoč opravljali mladi. Poskrbeti je potrebno za nadzor kakovosti. Tukaj so tako mladi kot odrasli in ne nazadnje tudi starejši, s poklicno izobrazbo do 45. leta izvzeti iz sistema. Obstaja dovolj programov, ki jih spodbuja Unija na področju formalnega in neformalnega izobraževanje za nekvalificirane delavce?  Ostajamo pri ohranjanju kakovosti storitev; tukaj pomembno vlogo igrajo mojstrski izpiti. Podjetniki so zastavili kar nekaj vprašanj, in sicer: Kako bi v programe izobraževanj, ki jih za odrasle sofinancira Unija uvrstili mojstrske izpite? Kakšen način bi ubrali za sofinanciranje izobraževanja mentorjev, ki bi prej omenjene mlade spremljali skozi poklicno izobraževanje? Vsi so bili enotnega mnenja, da moramo podjetnike vzgajati že v otroštvu.

Nikakor se nismo mogli izogniti pereči temi – Turizem na Krasu. Turizem je integrirana dejavnost, ki posega na vsa področja gospodarskega in družbenega življenja. Razvoj turizma na območju Krasa ustvarja priložnosti, ki ugodno vplivajo na celotni gospodarski, socialni in prostorski razvoj države ter hkrati predstavlja pomembno poslovno priložnost. Turizem lahko postane ena izmed vodilnih panog na Krasu in s tem pripomore pri doseganju razvojnih ciljev. Integrira pa se na tudi na državni ravni, saj vključuje raznovrstne dejavnosti, ki imajo za svoj razvoj idealne pogoje. Zanimalo nas je, kakšna je državna strategija razvoja turizma na Krasu? Je zgolj prepuščeno le lokalni politiki? Si lahko obetamo spodbude, kot si jih je, denimo, od Republike Hrvaške izborila hrvaška Istra? Prejeli so nepovratna sredstav, ustanovili so enoten zavod oz. organizacijo, ki promovira destinacijo kot celoto. Kako bi lahko zagotovili spodbujanje ruralnega turizma ter zagotovitev namenskih sredstev za njegov razvoj iz virov, denimo SID banke? Gospod Franc Vesel je odgovoril, da je strategija rasti slovenskega turizma usmerjena v butičnost destinacije. Najtančneje je vizija opredeljena tako: Slovenija je zelena butična destinacija.

Za konec smo se dotaknili še prometa. Sekcija za promet pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije in Združenje za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije sta seznanili vlado z aktualno problematiko cestnega prevoza blaga in potnikov, ki trenutno hromijo delo in razvoj slovenskega cestnega transporta. Poleg tega je bil izpostavljen tudi problem pridobitve delovnih dovoljenj za voznike, za katere moraš v Sloveniji čakati dva meseca, v Nemčiji pa se ga dobi v petih dneh. Kje so vzroki za take razlike? Kako ta čas skrajšati? Avtoprevozniki izpostavljajo tudi problem pretočnosti prometa na mejnih prehodih in zahteva po ureditvi tranzitnega prometa v Sloveniji ter takojšnjo gradnjo vzhodne cevi predora Karavanke. Kdaj lahko avtoprevozniki pričakujejo začetek reševanja te problematike?

Avtoprevozniki so enotnega mnenja, da je potrebno podpreti razvoj intermodalnih logističnih centrov, malih logističnih centrov in varovanih parkirišč ter opredeliti cestni transport in logistiko kot našo strateško gospodarsko panogo.

Županja Občine Hrpelje-Kozina in župan Občine Komen sta se dotaknila teme Vzhodne in Zahodne Kohezijske strategije. Zahodna regija je z vidika države opredeljena kot bolj razvita od Vzhodne regije. Posledično prejme tudi manj sredstev kot pa Vzhodna regija. Glede nato, da so v Zahodni regiji tudi mesta, ki imajo zelo nizko stopnjo razvitosti, bi morala država sredstva prerazporediti glede na razvitost posameznega mesta/območja.

 

 

 

 

 

Kategorija: Iz dela zbornice, Novice


Jaz tebi!