AKTUALNO! Vlada v sprejemanje novih protikoronskih ukrepov

| 21. 4. 2020
Vlada bo danes po napovedih obravnavala in sprejela predlog popravkov prvega protikoronskega zakona in predlog drugega protikoronskega zakona, ki se bo osredotočil na zagotavljanje likvidnosti podjetij. V drugem zakonu naj bi za likvidnost in poroštva po informacijah s ponedeljkove predstavitve predloga koaliciji namenila 2,8 milijarde evrov.
Vlada danes obravnava drugi protikoronski zakon in popravke prvega.
Vlada danes obravnava drugi protikoronski zakon in popravke prvega.FOTO: Dreamstime

Vlada bo današnjo sejo, na kateri bo obravnavala predlog popravkov prvega protikoronskega zakona ter predlog zakona o interventnem ukrepu zagotovitve dodatne likvidnosti gospodarstvu, začela pozno popoldne. Pričakovati je, da se bo seja vlade zavlekla pozno v noč, podrobnosti sprejetih zakonov pa bodo po napovedih javno predstavljene v sredo.

Seja ministrskega zbora, ki bo potekala v kongresnem centru na Brdu pri Kranju, se bo začela ob 18. uri, po koncu pa bodo iz vladnega urada za komuniciranje javnost o sprejetih zakonih obvestili s sporočilom za medije. Več podrobnosti in pojasnil je pričakovati v sredo.

Vlada Republike Slovenije se bo danes ob 18. uri v Kongresnem centru na Brdu sestala na 13. redni seji. Na seji bodo člani vlade osrednjo pozornost namenili obravnavi Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo ter Predloga zakona o interventnem ukrepu zagotovitve dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije covida-19.

Pred vladno potrditvijo je danes več milijard evrov vreden zakonski okvir za zagotavljanje likvidnosti gospodarstvu. Koliko bo vlada namenila za poroštva in zagotavljanje likvidnosti, še ni jasno. V ponedeljek so vodje koalicijskih poslanskih skupin dejali, da bo šlo za to približno 2,8 milijarde evrov.

Podjetja bodo namreč za oživitev proizvodnje potrebovala dodatne finančne instrumente, zlasti v obliki dodatnih poroštev države za najem bančnih posojil. Poroštva naj bi bila dana za posojila, odobrena po 12. marcu letos in najpozneje do 31. decembra letos.

Kolikšen delež naj bi predstavljalo državno poroštvo, še ni znano. Prvi osnutki so šli v smeri, da bi poroštvo države znašalo 50 odstotkov glavnice pri velikih in 75 odstotkov pri malih in srednje velikih podjetjih, vendar pa so se nekatere koalicijske stranke zavzele, da bi bil ta delež višji.

Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je včeraj po srečanju širše koalicije dejal, da so šle njihove pripombe v smeri, da bi za mala podjetja obveljalo 80-odstotno poroštvo, za večja podjetja pa 70-odstotno poroštvo države. Vodja poslancev NSi Jožef Horvat je medtem dodal, da nič še ni dokončno.

Poleg tega bo vlada danes popravila tudi zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, krajše imenovan tudi prvi protikoronski zakon. Po njegovem sprejetju so se namreč zvrstili očitki o nekateri spregledanih skupinah državljanov.

Ministrstvo za finance je v ponedeljek pojasnilo, da bodo podjetja za oživitev proizvodnje potrebovala dodatne finančne instrumente, zlasti v obliki dodatnih poroštev države za najem bančnih posojil. Poroštvo bo dano za posojila, odobrena po 12. marcu letos in najpozneje do 31. decembra letos, zato lahko banke že te dni začnejo sproščati sredstva in zagotavljati likvidnost podjetjem.

Vodja poslancev SDS Danijel Krivec je po ponedeljkovem srečanju dejal, da gre pri popravkih prvega protikoronskega zakona predvsem za “popravke, na katere so bili opozorjeni že ob obravnavi prvega predloga”. Med predvidenimi popravki so poslanci koalicije med drugim našteli rešitve za samozaposlene, za tiste s skrajšanim delovnim časom in pa starše, ki so na porodniškem in starševskem dopustu. Poleg tega naj bi bili do solidarnostnega dodatka upravičeni tudi izredni študentje.

Vlada se je s koalicijskimi poslanci pogovarjala tudi o možnostih za oprostitev plačila poslovnih najemnin za čas, ko podjetja zaradi epidemije novega koronavirusa ne morejo opravljati dejavnosti.

Veliko predlogov in kritik je pri pripravi danes obravnavanega zakona prišlo predvsem iz turističnega in gostinskega sektorja, kjer opozarjajo, da bodo imeli težave še dolgo po tem, ko ne bo več epidemije. Organizatorji različnih dogodkov, od poslovnih, kulturnih do športnih, so vlado danes pozvali k dodatnim ukrepom, ki bi jim omogočili obstoj. Med drugim so predlagali subvencioniranje odpovedanih dogodkov z več kot 500 udeleženci in sprostitev omejitev za manjše dogodke zaprtega tipa.

Po zagotovilih iz koalicije ta segment ne bo ostal spregledan. “Po ukrepih iz prvega zakona, namenjenega ohranjanju delovnih mest, po drugem za zagotavljanje likvidnosti, bo tretji paket namenjen zagonu rasti, ukrepi pa bodo zagotovili investicije v infrastrukturi, v njem pa bodo morda tudi dodatni ukrepi za turizem,” je v ponedeljek dejal vodja poslanske skupine SDS Krivec.

Posojila z garancijo države naj bi bila namenjena izključno za financiranje osnovne dejavnosti, vrniti pa bi jih bilo treba v največ petih letih.
Posojila z garancijo države naj bi bila namenjena izključno za financiranje osnovne dejavnosti, vrniti pa bi jih bilo treba v največ petih letih.FOTO: Dreamstime

Pri ukrepih kmetijske politike zaradi koronavirusa nekatere spremembe

Kmetijsko ministrstvo zaradi epidemije medtem pripravlja spremembe nekaterih shem in ukrepov, ki se uveljavljajo prek zbirne vloge za letos. Predvideva, da se bo epidemija opredelila kot letošnja izjemna okoliščina, so danes sporočili z ministrstva.

Rok za oddajo zbirne vloge se bo predvidoma podaljšal do 15. junija. Rok za dopolnitev vlog in zahtevkov bo 30. junij. Ustrezno pa bodo podaljšali zamudni rok oziroma rok za pozno predložene vloge do 10. julija, so navedli.

Koalicijske poslanske skupine so lahko še do ponedeljka zvečer posredovale svoje predloge za popravke obeh osnutkov predlogov zakonov. Ker nekatere stranke niso bile zadovoljne z ukrepi za pomoč turizmu in gostinstvu, so poslanci omenjali, da bi to področje lahko naslovil tretji protikoronski zakon.

Pri shemah neposrednih plačil se bo pri podpori za zelenjadnice v predpisu omogočilo, da bo datum začetka prisotnosti zelenjadnic enak datumu setve ali sajenja, tudi če sta bila setev ali sajenje opravljena v obdobju epidemije in pred dnem vložitve zbirne vloge posameznega nosilca kmetijskega gospodarstva.

Ko bo spet možen vnos zbirne vloge, bo nosilec, ki bo uveljavljal podporo za zelenjadnice, lahko na obrazcu vpisal datum setve oz. sajenja za nazaj. Če sta bila setev ali sajenje opravljena pred 24. februarjem, se bo dnevno obdobje prisotnosti začelo šteti s 24. februarjem.

Če upravičenci ukrepa dobrobit živali zaradi omejitev izvajanja veterinarskih storitev niso mogli opraviti koproloških analiz pred začetkom paše, bodo to morali opraviti po končani paši. Rok za oddajo zahtevka za ta ukrep bo 15. junij.

Pri ukrepu kmetijsko-okoljska-podnebna plačila bodo pri določenih rokih veljale izjeme. Pri ukrepu ekološko kmetovanje morajo bodo morala kmetijska gospodarstva pridobiti certifikate najpozneje do 1. decembra. Rok za oddajo vlog za gojenje konoplje in maka se bo iztekel osmi dan po prenehanja protikoronskih ukrepov oziroma najpozneje 1. julija.

Če nosilec kmetijskega gospodarstva ne bo mogel izpolniti pogojev pri posamezni shemi ali ukrepu, bo moral agenciji za kmetijske trge javiti višjo silo oziroma izjemno okoliščino. Ministrstvo ob tem usklajuje seznam pogojev upravičenosti, pri katerih bi se zaradi koronavirusa avtomatično štelo, da gre za izjemno okoliščino.

Na ta način bi uredili na primer identifikacijo in registracijo živali ter sporočanja staleža v evidenco rejnih živali v obdobju od 12. marca do predvidoma preklica epidemije, kadar je to del pogojev za sheme in ukrepe ter za navzkrižno skladnost, so ponazorili.

Vir: 24UR

Kategorija: Korona virus, Novice


Jaz tebi!