EU Sloveniji za 2020 napoveduje 7-odstotni padec BDP, za 2021 pa 6,7-odstotno rast

| 12. 5. 2020
Slovenija naj bi letos beležila sedemodstotni padec BDP, v prihodnjem letu pa 6,7-odstotno rast, je napovedala Evropska komisija v prvi gospodarski napovedi od uvedbe ukrepov za zajezitev pandemije novega koronavirusa. Slovenija je kot majhno odprto gospodarstvo še posebej ranljiva za učinke pandemije, navaja komisija. Na drugi strani je za evropsko gospodarstvo napovedala recesijo zgodovinskih razsežnosti, ki bo globoka in neenakomerna, okrevanje pa negotovo. Območju evra napoveduje za letos 7,7-odstotni padec BDP, v prihodnjem letu pa 6,3-odstotno rast.

Februarja je komisija za Slovenijo napoved gospodarske rasti za letos in prihodnje leto ohranila pri 2,7 odstotka. Spomladanska napoved za letos in prihodnje leto za Slovenijo je nekoliko boljša od povprečja v območju evra, ki naj bi letos beležilo 7,7-odstotni padec bruto domačega proizvoda (BDP).

Slovenija letos pričakuje znaten javnofinančni primanjkljaj

Komisija pri opisu razmer v Sloveniji izpostavlja, da se je gospodarska rast upočasnjevala že v drugi polovici lanskega leta, zlasti zaradi zmanjševanja investicijskih odhodkov. Letos se bo gospodarska dejavnost bistveno skrčila, a velik stimulacijski sveženj bo po pričakovanjih delno ublažil izgube na področju zaposlovanja in dohodkov gospodinjstev ter utrl pot močnemu okrevanju v letu 2021.

Kot velja na splošno za območje evra, lahko tudi Slovenija letos zaradi ukrepov v podporo gospodarstvu pričakuje znaten javnofinančni primanjkljaj in povečanje javnega dolga, ki pa se bosta nato v prihodnjem letu spet zmanjšala.

Slovenija letos pričakuje znaten javnofinančni primanjkljaj.
Slovenija letos pričakuje znaten javnofinančni primanjkljaj.FOTO: Dreamstime

Sloveniji, ki je lani beležila 0,5-odstotni presežek, komisija za letos napoveduje 7,2-odstotni javnofinančni primanjkljaj, ki naj bi se prihodnje leto zmanjšal na 2,1 odstotka BDP. Javni dolg pa naj bi se od lani do letos povečal s 66,1 odstotka na 83,7 odstotka BDP, prihodnje leto pa znova zmanjšal na 79,9 odstotka. Vse te številke so boljše od povprečja v območju evra.

Brezposelnost naj bi se z lanskih 4,5 odstotka letos povečala na sedem odstotkov, v prihodnjem letu pa spet zmanjšala na 5,1 odstotka. Tudi na tem področju je položaj Slovenije boljši od povprečja v območju evra.

Bruselj evropskemu gospodarstvu napoveduje recesijo zgodovinskih razsežnosti

Koronavirusna pandemija je velik šok za globalno in evropsko gospodarstvo z zelo hudimi socialnoekonomskimi posledicami. Gospodarstvo EU bo letos doživelo recesijo zgodovinskih razsežnosti. Evropa doživlja najhujši gospodarski šok od velike depresije, ponazarjajo v komisiji.

Medtem ko je še februarja komisija območju evra za letos in prihodnje leto napovedala 1,2-odstotno rast BDP, kar je bilo enako kot v novembrski napovedi, je nekaj mesecev pozneje napoved slabša za okoli devet odstotnih točk.

Koronavirusna pandemija je velik šok za globalno in evropsko gospodarstvo.
Koronavirusna pandemija je velik šok za globalno in evropsko gospodarstvo.FOTO: Shutterstock

Območju evra komisija za letos napoveduje rekordni, 7,7-odstotni padec BDP, celotni EU pa 7,4-odstotnega. V prihodnjem letu pa naj bi gospodarstvo območja evra zraslo za 6,3 odstotka, celotne EU pa za 6,1 odstotka.

Čeprav je šok simetričen in čeprav je pandemija udarila vse članice, sta tako pričakovana recesija kot okrevanje neenakomerna. Največji padec BDP komisija za letos napoveduje Grčiji (9,7 odstotka), Italiji (9,5 odstotka) in Španiji (9,4 odstotka). Najmanjši padec pa naj bi beležili Luksemburg (5,4 odstotka), Avstrija (5,5 odstotka) in Malta (5,8 odstotka).

Okrevanje posamezne članice odvisno tudi od strukture gospodarstva

Okrevanje posamezne članice bo odvisno ne le od razvoja pandemije, temveč tudi od strukture gospodarstva in zmožnosti odziva s stabilizacijskimi politikami. Glede na soodvisnost gospodarstev v EU bo dinamika okrevanja v posameznih članicah vplivala na moč okrevanja drugih članic, izpostavlja komisija.

Izvršni podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za gospodarske teme, je opozoril, da lahko na tej točki razsežnost in resnost šoka koronavirusa za gospodarstvo napovejo le okvirno. Takojšnji učinek na globalno gospodarstvo bo po njegovih besedah veliko hujši kot učinek finančne krize, globina krize pa bo odvisna od evolucije pandemije.

Komisija opozarja tudi na tveganje, da bo pandemija sprožila bolj drastične in stalne spremembe v odnosu do globalnih vrednostnih verig in mednarodnega sodelovanja, kar bi lahko negativno vplivalo na zelo odprto in povezano evropsko gospodarstvo, ter da bi lahko pandemija pustila stalne brazgotine skozi bankrote in dolgoročno škodo na trgu dela.

Pandemija bo povečala brezposelnost. Ta naj bi se v območju evra povečala s 7,5 odstotka v lanskem letu na 9,6 odstotka v tem letu, nato pa naj bi se leta 2021 spet zmanjšala na 8,6 odstotka.

Pandemični šok bo vplival tudi na javne finance. Javnofinančni primanjkljaj in javni dolg bosta spet zrasla. V območju evra naj bi se javnofinančni primanjkljaj zvišal z 0,6 odstotka BDP v lanskem letu na 8,5 odstotka v tem letu, nato pa naj bi leta 2021 spet padel na 3,5 odstotka BDP. Javni dolg pa naj bi se od lani do letos povečal z 86 odstotkov BDP na 102,7 odstotka BDP, prihodnje leto pa naj bi se spet zmanjšal na 98,8 odstotka.

Stopnja inflacije bo zaradi padca povpraševanja in cen nafte strmo padla. Območje evra naj bi letos beležilo 0,2-odstotno inflacijo, leta 2021 pa 1,1-odstotno.

Finančno ministrstvo: Slovenija v boljšem položaju od povprečja območja evra

Slovenija je po gospodarski napovedi Evropske komisije, prvi od uvedbe ukrepov za zajezitev pandemije koronavirusa, po kateri se Sloveniji letos obeta sedemodstotni, EU 7,4-odstotni, območju evra pa 7,7-odstotni padec bruto domačega proizvoda, “v boljšem položaju, kot je povprečje v območju evra”, pa so sporočili s finančnega ministrstva.

“Evropska komisija pričakuje oživitev gospodarske aktivnosti po končani epidemiji, okrevanju slovenskega gospodarstva pa bodo koristili predvsem ukrepi vlade, ki so bili sprejeti za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu, predvsem z ukrepi za ohranitev delovnih mest,” so v odzivu na danes objavljeno napoved Bruslja zapisali na ministrstvu.

Kot so dodali, bo Slovenija po pričakovanjih med državami, ki bodo hitreje gospodarsko okrevale, saj so javne finance stabilne in banke likvidne.

“Pri tem pa je za izhod iz krize in za čim hitrejšo vrnitev javnih financ v okvir fiskalnega pravila bistvenega pomena preobrazba slovenskega gospodarstva z višjo dodano vrednostjo, manj birokracije in odprava administrativnih ovir,” se zavedajo na ministrstvu.

Gospodarska aktivnost naj bi se po napovedih Evropske komisije v Sloveniji v letu 2021 povečala za 6,7 odstotka, kar pomeni, da bi se BDP do konca leta 2021 približeval ravni iz leta 2019, so sklenili.

Vir: 24UR

Kategorija: Korona virus, Novice


Jaz tebi!