Hotelirji o novih standardih v turizmu: Z razkuževanjem bomo ‘pretiravali’

| 19. 5. 2020
Turistična panoga po epidemiji ne bo več enaka kot do zdaj. Veljali bodo poostreni higienski standardi. Glede odziva potrošnikov na novo realnost predsednik Združenja hotelirjev Slovenije Gregor Jamnik pričakuje dve struji potrošnikov: eno, ki bo raje izbirala manjše zasebne namestitve, in drugo, ki bo zaupala velikim institucijam z vzpostavljenim nadzorom in standardi. V OZS pa medtem opozarjajo, da bi morala država ukrep čakanja na delo podaljšati do konca leta.
V turistični panogi bodo veljali poostreni higienski standardi.
V turistični panogi bodo veljali poostreni higienski standardi.FOTO: Dreamstime

V turizmu se zaradi novega koronavirusa obetajo novi standardi. Predsednik Združenja hotelirjev Slovenije Gregor Jamnik je napovedal “pretiravanje” z razkuževanjem, Sebastian Postogna iz skupine Falkensteiner pa krepitev digitalizacije. Potrebna bo sicer komunikacija ne le z gosti, ampak tudi z lokalno skupnostjo, je poudarila Jana Apih.

Drugi od petih majskih spletnih seminarjev v organizaciji Slovenske turistične organizacije (STO) se je danes osredotočil na vprašanje novih standardov v turizmu. Ti bodo šli v prvi vrsti v smer še večje higiene oz. varnostnih ukrepov.

Direktor ljubljanskega hotela Slon in prvi mož združenja hotelirjev Jamnik je poudaril, da bo velik izziv pri novih standardih implementacija, zlasti pri manjših obratih. “Če si polovično zaseden, delaš izgubo,” je spomnil. Tako bodo hoteli na eni strani skušali kar se da zaščititi svoje goste in zaposlene pred okužbo, a hkrati ostati dobičkonosni.

“V naših hotelih smo se odločili, da bomo na nek način pretiravali,” je Jamnik povedal o izvajanju higienskih ukrepov. “Osnovne smernice, ki jih je predpisala država, so eno, a mislim, da je dodana vrednost, da pretiravamo. Delali bomo mnogo več od tega, kar od nas zahteva država,” je napovedal.

zdraviliščih upajo, da se bodo odprli do začetka junija

V zdraviliških obratih sicer še vedno ne vedo, kdaj točno bodo sploh lahko začeli sprejemati goste.
V zdraviliških obratih sicer še vedno ne vedo, kdaj točno bodo sploh lahko začeli sprejemati goste.FOTO: Thinkstock

Glede odziva potrošnikov na novo realnost Jamnik vidi “dve resnici” – na eni strani so tisti, ki menijo, da se ob pretirani skrbi za varnost in higieno izgublja pristen stik z gostom, na drugi strani pa so ljudje, ki jih takšno delovanje pomirja. Tako pričakuje tudi dve struji potrošnikov, eno, ki bo raje izbirala manjše zasebne namestitve, in drugo, ki bo zaupala velikim institucijam z vzpostavljenim nadzorom in standardi.

Postogna je med drugim izpostavil pomen digitalizacije, v katero se v avstrijskem Falkensteiner Hotels & Resorts močno usmerjajo. “Tehnološki napredek loči zmagovalce od poražencev,” je izpostavil in izrazil prepričanje, da je v Sloveniji stanje digitalizacije v hotelirstvu “porazno”. V pandemiji se je zato težko hitro odzvati. Digitalizirati recepcijo in razvijati infrastrukturo traja, je spomnil.

Na drugi strani je direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Iztok Altbauer sicer prikimal pomenu digitalizacije, a obenem izpostavil, da v sodobni družbi človek vse bolj potrebuje tudi odklop od naprav. Hkrati umeščanje Slovenije kot zelene, zdrave in gostoljubne ne bo imelo smisla, če bomo vse digitalizirali, je izpostavil.

zdraviliških obratih sicer še vedno ne vedo, kdaj bodo sploh lahko začeli sprejemati goste. V. d. generalne direktorice direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarski razvoj Helena Cvikl je poudarila, da bodo poskusili čim prej odpreti vse nastanitvene obrate v Sloveniji, a to ni odvisno le od gospodarskega ministrstva. Postavljeni akcijski načrt je predvideval prvo odpiranje manjših ponudnikov z 12. majem, a je prišlo do nekajdnevne zamude. Pri večjih hotelih upa, da se bodo postavljenega datuma, ki je 1. junij, držali ali ga celo prehiteli.

Direktorica podjetja Goodplace Apihova pa je ob skrbi za goste in zaposlene opozorila še na eno pomembno vprašanje, in sicer odnos do lokalnih skupnosti. “Odgovornost turizma je, da skrbi tudi za varnost in zdravje prebivalcev Slovenije,” je poudarila.

Odnos do tujih gostov se bo spremenil

Vse države namreč nimajo enake epidemiološke slike kot Slovenija, turisti, ki bodo prihajali k nam, pa bodo potencialen vir okužb. Zato je ob odpiranju meja na mestu tudi skrb za lokalno prebivalstvo. “Če se na račun turizma v nekaterih krajih zgodijo dodatne infekcije, bo panoga za to odgovorna. Te odgovornosti se moramo začeti zavedati,” je prepričana Apihova.

Obenem se bo po njenih besedah odnos prebivalcev do tujih turistov spremenil tudi zato, ker so v času krize s koronavirusom marsikje “dobili svoja mesta nazaj – in mislim, da jih ne bodo zlahka znova prepustili turizmu na tak način in v takem obsegu kot prej”. Zato bo pomembno, kako bodo destinacije in ponudniki v prihodnje naslavljali domačine.

“Danes, ko drugih turistov ni, smo mi dobri in lahko odkrivamo destinacije. Ko bodo začeli prihajati tuji turisti, pa slovenski gostje morda ne bodo več tako nagovorjeni. Gostje si te stvari zapomnimo,” je izpostavila. “Začeti moramo razmišljati, kako bo te stvari turistični sektor nagovarjal,” je dodala.

STO v maju pripravlja še tri spletne seminarje, in sicer na temo gastronomije, destinacij in doživetij prihodnosti ter odnosa do turista.

Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) je nezadovoljna s predstavljenimi rešitvami v tretjem protikoronskem zakonu. Tudi malo gospodarstvo si želi, da bi ukrep čakanja na delo podaljšali do konca leta, in sicer za vse panoge, ki imajo škodo zaradi novega koronavirusa.

Gostinci za podaljšanje ukrepa čakanja na delo do konca leta

“Ukrep čakanja na delo je izjemno pomemben, saj dela v mnogih panogah, kljub vnovičnemu zagonu, še nekaj časa ne bo. Najbolj enostavna rešitev bi zato bila, da se ukrep čakanja na delo podaljša, veljati pa mora za vse panoge, ne le za turizem in gostinstvo,” je, kot so sporočili z OZS, pojasnil predsednik zbornice Branko Meh.

Za zbornico malega gospodarstva je tudi nesprejemljivo, da bi vlada zaostrila pogoje za koriščenje tega ukrepa. Tako predlagajo, da pogoji ostanejo enaki – da bodo torej do pomoči upravičeni tisti delodajalci, ki jim prihodki v letu 2020 upadejo za več kot 10 odstotkov.

Predvsem je sicer prizadeta panoga gostincev in turizma. “Od 13. marca so gostinci in turistična podjetja ostala brez prihodkov, ostali pa so vsi fiksni stroški. Poletna sezona ne bo takšna, ko smo je bili vajeni, zato polna zaposlitev v večini primerov ne pride v poštev. Ukrep čakanja na delo bi zato po naši oceni rešil veliko delovnih mest,” je po ponedeljkovem sestanku strokovnega sveta za turizem ocenil predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS Blaž Cvar.

Kot so danes sporočili z zbornice, je vlada upoštevala zgolj peščico njihovih predlogov. Med predlogi sekcije, ki niso bili upoštevani, so znižanje DDV na sedem odstotkov za vse storitve v turizmu za leti 2020 in 2021, oprostitev stroškov omrežnin, nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča ter nadomestil za uporabo avtorskih pravic (Sazas, IPF, Zamp) v turizmu in možnost pridobitve nepovratnih sredstev oz. subvencij vsem podjetjem s področja turizma.

“Sekcija sicer pozdravlja predlog uvedbo turističnih bonov, vendar si želi, da ti veljajo tudi za gostinsko, ne le turistično dejavnost,” so ob tem poudarili.

Zbornica si želi, da se v tretji protikoronski zakon doda tudi ukrepe za ostale prizadete panoge, kot so avtobusni prevozi potnikov, izvajanje vseh gostinskih storitev, vključno s cateringom, slaščičarstvom, delovanje turističnih vodnikov, organizatorje dogodkov in postavljavce šotorov, izvajalce storitev ob dogodkih (fotografi, frizerji, kozmetiki, šivilje, čevljarji, kemične čistilnice, postavljanje šotorov) ter spa centre, savne, wellnesse, masažne storitve, fotokopirnice, gradbeništvo ter sezonske dejavnosti, ki so vezane na turizem.

Želijo tudi, da bi vlada v tretji protikoronski paket vključila tudi ukrep državnega sofinanciranja najemnin poslovnih prostorov v zasebni lasti ter plačilo DDV po plačani realizaciji, kar da bi pripomoglo k boljši plačilni disciplini.

“Zaradi likvidnostih težav številnih delodajalcev pa naj regres za leto 2020 plača država ali pa naj se podaljša rok za izplačilo regresa do konca leta,” so navedli.

V zbornici predlagajo tudi znižanje stopnje DDV na 9,5 odstotka za kozmetične in pedikerske storitve, dejavnost za nego telesa, dejavnost kemičnega čiščenja in pranja, šivanja izdelkov po meri in izdelavo čevljev. Zdaj so izdelki in storitve v okviru določenih obrtnih dejavnosti, ki izvajajo storitve za končnega potrošnika, obdavčeni z 22-odstotno stopnjo DDV.

Zaradi tega so omenjene storitve in izdelki za potrošnike po oceni OZS predragi. “Ljudje so v času epidemije covid-19 ostali brez dela, zmanjšala se je kupna moč. Znižanje stopnje DDV bi pomenilo vsaj delno pomoč, ki bi marsikateremu obrtniku omogočila preživetje, drugače bodo primorani odpuščati in zapirati obratovalnice,” so izpostavili.

Kategorija: Korona virus, Novice


Jaz tebi!