Francosko-nemški načrt za zagon gospodarstva EU s pozitivnimi odzivi, a tudi pomisleki

| 20. 5. 2020
Francosko-nemški načrt za vzpostavitev posebnega, 500 milijard evrov težkega sklada za financiranje okrevanja evropskega gospodarstva po pandemiji koronavirusa je naletel na večinoma pozitivne odzive. Slovenski premier Janez Janša si želi še nekoliko več ambicioznosti. Avstrijski kancler pa vseeno napoveduje oblikovanje nasprotnega predloga.
Francosko-nemški načrt mora podpreti vseh 27 članic EU.
Francosko-nemški načrt mora podpreti vseh 27 članic EU.FOTO: Shutterstock

Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron sta načrt predstavila v ponedeljek. Sklad bi se financiral z zadolževanjem na trgu v imenu EU, z njim pa bi financirali najhuje prizadete sektorje in regije unije. Državam, ki bi bile deležne te pomoči, prejetih sredstev ne bi bilo treba vračati, ampak bi jih postopoma vračali skozi skupni evropski proračun.

Na ta način bi pomagali predvsem Italiji in Španiji, ki sta bili s pandemijo koronavirusa močno prizadeti, novo zadolževanje pa bi ju lahko pahnilo v še hujšo recesijo, kot je bila finančna kriza pred desetletjem.

Skupno zadolževanje je predvsem velik premik za Nemčijo, ki je doslej nasprotovala ideji o vzpostavitvi tako imenovanih koronskih obveznic, s katerimi bi se zadolževala celotna EU. Neto plačnice z Nemčijo, Nizozemsko, Avstrijo in drugimi so namreč na to pobudo gledale kot na poskus zadolženih držav unije, da nepošteno izkoristijo njihovo fiskalno disciplino.

Francosko-nemški načrt je zato med prvimi pozdravil italijanski premier Giuseppe Conte, ki se je najbolj glasno zavzemal za vzpostavitev koronskih obveznic. Načrt Merklove in Macrona je označil za prvi pomemben korak v tej smeri. “Da bi premagali krizo, da bi podprli podjetja in družine, je treba zgraditi sklad za okrevanje. Zaupamo v to, da bo iz Evropske komisije prišel ambiciozen predlog,” je zapisal predsednik italijanske vlade.

Z njim se je danes pogovarjal tudi slovenski premier Janez Janša“Strinjala sva se, da za to, da premagamo to krizo in pomagamo podjetjem in družinam, potrebujemo ambiciozen predlog Evropske komisije. To je vitalnega pomena za to, da bi EU in skupni trg povsem okrevala,” je na Twitterju zapisal slovenski premier.

Tudi Janša je pozdravil francosko-nemški načrt, a se hkrati zavzel za “še bolj ambiciozen pristop za reševanje simetrične krize takšne razsežnosti”“Gre za dober korak naprej. 500 milijard evrov je resnično makroekonomsko pomembna številka,” je zapisal in hkrati pozval k hitremu dogovoru o večletnem finančnem okviru in skladu za okrevanje, kar naj bi dosegli v paketu.

S tem se je slovenski premier odzval tudi na objavo predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki je prav tako pozdravila francosko-nemški predlog in ga označila za konstruktivnega. Med drugim je že v ponedeljek ocenila, da predlog “prepoznava razsežnost gospodarskega izziva, ki je pred Evropo in izpostavlja potrebo po rešitvi s proračunom EU”.

Komisija naj bi sicer svoj predlog predstavila 27. maja. To bo, kot je napovedala von der Leynova, ob prihodnjem večletnem finančnem okviru tudi eden od treh stebrov, na katerem bo morala temeljiti strategija gospodarskega okrevanja.

Ta bo sicer temeljila še na ukrepih za pomoč gospodarstvom držav članic v obliki prožnih državnih pomoči ter sproženja odstopne klavzule pakta za rast in stabilnost, pa tudi pomoči Evropske centralne banke in Evropske investicijske banke. Temeljila bo tudi na 540 milijardah evrov različnih posojil, ki so že bila dogovorjena znotraj evroskupine, vključno s programom Sure.

Francosko-nemški načrt mora sicer podpreti vseh 27 članic EU, kar bi se lahko izkazalo za težavo. Avstrijski kancler Sebastian Kurz je že izrazil zadržanost do tega načrta in napovedal nasprotni predlog, ki bi temeljil na zagotavljanju posojil.

“Želimo biti solidarni z državami, ki jih je kriza še posebej prizadela, vendar pa menimo, da so prava pot posojila, ne pa subvencije,” je dejal kancler za avstrijski časnik Oberösterreichischen Nachrichten. Predlog namerava predstaviti skupaj s kolegi iz Nizozemske, Danske in Švedske.

Francosko-nemški načrt je podprla tudi predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde. V pogovoru za več medijev je ocenila, da je predlog ambiciozen, ciljno usmerjen in dobrodošel. Pandemija je namreč v evroobmočju povzročila velik gospodarski šok, ki ga je po njenih besedah potrebno nasloviti odločno, tako da bodo posamezna gospodarstva kar najhitreje okrevala, s čimer se bo mogoče izogniti socialni krizi.

“Naši scenariji predvidevajo recesijo od pet do 12 odstotkov za evroobmočje v letošnjem letu, osrednja predpostavka pa je osem odstotkov. Naše projekcije bomo preverili 4. junija, v najslabšem primeru pričakujemo, da bo bruto domači proizvod v drugem četrtletju padel za 15 odstotkov,” je še dejala Lagardova.

“Tokrat ne gre za finančno in nepremičninsko krizo, ki bi se prenesla na celotno gospodarstvo, niti ne gre za krizo, v katero se je kaka država pogreznila, ker je uporabila slabo mešanico gospodarske politike. Gre za simetričen šok, ki hkrati prizadene vsa gospodarstva. Da bi zavarovali zdravje Evropejcev, so se politiki odločili za delno zaustavitev gospodarstev. Zaradi tega je pomembno, da vse države začnejo z zagonom ob dobrih pogojih in z uporabo vseh razpoložljivih instrumentov,” je še dejala Lagardova.

Vir: 24UR

Kategorija: Novice


Jaz tebi!