Višje cene za zdaj niso posledica pandemije

| 26. 5. 2020

So se živila med epidemijo res podražila? Marsikateremu potrošniku se zdi, da so računi višji, izdelkov v vozičku pa vse manj. Statistični urad je zaznal višje cene hrane in brezalkoholnih pijač, a te za zdaj še niso posledica epidemije. V primerjavi z lanskim aprilom so bile v letošnjem cene višje za pet odstotkov, vendar so se zviševale skozi vse leto. Aprila pa smo prvič v zadnjih nekaj letih imeli celo deflacijo.

Med potrošniki je vse večji občutek, da morajo za živila v trgovini plačati več. Statistični urad je sicer zaznal višje cene hrane in brezalkoholnih pijač, a te za zdaj še niso posledica covida-19. V letošnjem aprilu so bile cene hrane in brezalkoholnih pijač v primerjavi z lanskim aprilom višje za pet odstotkov, a so se cene zviševale že vse leto – od lanskega decembra do letošnjega aprila za tri odstotke. Aprila smo celo prvič v zadnjih nekaj letih imeli deflacijo ali splošni padec cen. Kot opozarjajo strokovnjaki, lahko prave posledice pandemije pri podražitvi hrane šele pričakujemo.

Samo letos so se hrana in brezalkoholne pijače podražile za 3 odstotke. Najvišja podražitev je bila v januarju, za 1,7 odstotka, v februarju za 0,7 odstotka, v času pandemije, marca in aprila, pa podražitve niso bile tako občutne – cene živil so narasle za dodatnih 0,4 in 0,3 odstotka. V zadnjem mesecu se je najbolj podražila zelenjava, v primerjavi z mesecem marcem za 5 odstotkov.

Iz Trgovinske zbornice Slovenije so sporočili, da so nekateri dobavitelji že pred krizo covida-19 napovedovali podražitve svojih izdelkov, pa tudi, da je bila v preteklih mesecih v Sloveniji pozeba, kar pomeni, da primanjkuje tudi sadja. Glede na navedeno omenjene višje cene niso posledica zvišanj v trgovini, temveč so posledica višjih cen na strani dobaviteljev oziroma njihove ponudbe.

Prehranski ekonomist, dr. Aleš Kuhar, se s tem ne strinja. Analiziral je cene od kmeta, proizvodnje do trgovine in ugotovil, da je prav trgovina kot zadnja v členu verige precej prispevala k podražitvi. “V Sloveniji ima najvišjo pogajalsko moč v oskrbni verigi nedvomno trgovina in je tukaj pričakovati, kot je bilo v krizi 10–15 let nazaj, da je trgovina dražila najbolj.” 

Trgovine naj bi najbolj podražile svinjsko meso, ker se uvoz precej draži, Slovenija pa je pri svinjini odvisna pretežno od uvoza. A ni meso toliko dražje, kot so ga potem podražile trgovine v Sloveniji.

Na višje cene svinjine je vplivala kriza mesno predelovalne industrije v Nemčiji, kjer se soočajo z izbruhom okužb pri delavcih iz Vzhodne Evrope in so morali obrate zapreti. Zato lahko naraščanje cen mesa še naprej pričakujemo. Enako lahko pričakujemo za sadje in zelenjavo iz na primer Italije in Španije, kjer je pobiranje izdelka prav tako odvisno od migrantskih delavcev, ki jih zdaj skorajda ni. Je pa Slovenija na repu prve tretjine tistih držav, kjer so se cene najbolj povišale.

Skupno pa so cene v aprilu, kot posledica koronavirusa, padle. Prvič po nekaj letih beležimo deflacijo. K temu je prispevala predvsem cenejša električna energija, za 28 odstotkov v primerjavi z letom prej, in pa cenejši naftni derivati, bencin je bil za 22 odstotkov cenejši kot aprila 2019, dizel pa za 20 odstotkov cenejši.

Gre za največje znižanje cen bencina in dizla v tem tisočletju, torej zadnjih 20 let. Na Statističnem uradu so v aprilu zaznali tudi znižanje najemnin za stanovanja – v primerjavi z aprilom za 3,8 odstotka. Prav tako bi se lahko znižanje cen obetalo vinu in pivu, zaradi presežkov, ki ostajajo. Kar se tiče gostinske in turistične ponudbe, se bodo gibanja cen ugotavljala šele v prihodnjih tednih. Kot so nam sporočili iz Turistično-gostinske zbornice, po njihovih informacijah večina ponudnikov ni in ne bo spreminjala cen.

Kategorija: Korona virus, Novice


Jaz tebi!