Evroobmočje zabeležilo največji padec do zdaj: 12,1 odstotka

| 31. 7. 2020
Območje evra je v letošnjem drugem četrtletju zabeležilo 12,1-odstoten padec bruto domačega proizvoda (BDP), v celotni EU pa se je gospodarska aktivnost skrčila za 11,9 odstotka, je danes objavil evropski statistični urad Eurostat. Gre za največja padca, odkar urad od leta 1995 vodi to statistiko.

Včeraj smo poročali o padcu nemškega gospodarstva, ki se je skrčilo za 10,1 odstotka v primerjavi s prvim četrtletjem. Kot so zapisali pri časniku Welt, je sedem let gospodarskega napredka izginilo v treh mesecih. Rekorden padec pa so zabeležili v ZDA. BDP se je namreč v drugem kvartilu zmanjšal za 32,9 odstotka, kar je največ v zgodovini države

V medletni primerjavi je bilo krčenje bruto domačega proizvoda (BDP) v evrskih državah 15-odstotno, v celotni Uniji pa 14,4-odstotno.

V prvem četrtletju se je medtem gospodarstvo območja evra glede na trimesečje pred tem skrčilo za 3,6 odstotka in v Uniji za 3,2 odstotka. Letna primerjava kaže na 3,1- oziroma 2,5-odstotno nazadovanje gospodarske aktivnosti.

Med državami, za katere je Eurostat že zbral podatke, so med aprilom in koncem junija največji četrtletni padec BDP zabeležili v Španiji (–18,5 odstotka).

Za več kot deset odstotkov se je gospodarstvo skrčilo še na Portugalskem (–14,1 odstotka), v Franciji (–13,8 odstotka), Italiji (–12,4 odstotka), Belgiji (–12,2 odstotka), Avstriji (–10,7 odstotka) in Nemčiji (–10,1 odstotka). Najmanjši padec so imeli v Litvi (–5,1 odstotka).

Gre za največji padec v evroobmočju.

Gre za največji padec v evroobmočju.
FOTO: Dreamstime

Podatkov za Slovenijo medtem še ni. Statistični urad RS (Surs) jih bo objavil 31. avgusta.

Kot so danes še zapisali evropski statistiki, gre za daleč največje nazadovanje BDP v območju evra in EU do zdaj. Dodali so, da gre za prvo oceno, ki temelji na nepopolnih podatkih, ki bodo še predmet pregledov. Eurostat bo drugo oceno gospodarskih gibanj za drugo četrtletje objavil 14. avgusta.

Najnovejše številke pa že sprožajo številne odzive. Evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni je na družbenem omrežju Twitter zapisal, da padec BDP potrjuje, da je pandemija covida-19 “evropskim državam prinesla posledice brez primere”.

Ob tem je spomnil na nedavno dogovorjen, a še vedno ne uradno podpisan novi sklad EU za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov.

Italijanski javni dolg naj bi dosegel 157,6 odstotka BDP

Kot že rečeno, pa se je italijansko gospodarstvo v drugem letošnjem četrtletju na četrtletni ravni skrčilo za 12,4 odstotka. V prvem četrtletju je italijanski BDP nazadoval za 5,4 odstotka. Tudi Italija se je tako zaradi posledic pandemije covida-19 znašla v globoki recesiji.

Na letni ravni je šel italijanski bruto domači proizvod (BDP) med aprilom in koncem junija navzdol za 17,3 odstotka, kažejo podatki italijanskih statistikov. Kot so pojasnili v Istatu, je Italija v drugem četrtletju, ko se je soočila s hudo zdravstveno krizo, zaradi katere je uvedla stroge ukrepe za zajezitev širjenja novega koronavirusa, zabeležila padec BDP brez primere.

Krčenje gospodarstva je bilo po njihovih besedah deloma tudi posledica mednarodnega dogajanja, saj je pandemija prizadela vse države. Italijanski BDP je zaradi hudega nazadovanja pristal na ravni, ki jo je država beležila leta 1995.

Italija je sicer prvo evropsko gospodarstvo, ki se je znašlo na udaru novega koronavirusa. Ta je tam terjal več kot 35.000 življenj.

Italijanska vlada zdaj načrtuje 25 milijard evrov pomoči za zaposlovanje in socialno podporo, to pa naj bi njen javnofinančni primanjkljaj zvišalo na 11,9 odstotka BDP, kar naj bi bilo največ v vsem območju evra. Javni dolg države naj bi tako dosegel kar 157,6 odstotka BDP.

Padec je šokanten, a razumljiv

Da gre za šokanten, a popolnoma razumljiv padec, ugotavljajo tudi analitiki. Kot je opozoril ekonomist pri ING Bank Bert Colijn, pa najnovejša statistika ničesar ne pove o splošnem stanju gospodarstva.

Po njegovih besedah Nemčija, Francija in Italija sicer beležijo podobne padce, Španijo pa po njegovem mnenju čaka precej daljše nazadovanje.

Če bodo države še naprej sproščale protikoronske ukrepe, bi lahko v prihodnje sledilo razmeroma hitro gospodarsko okrevanje, takojšnjega okrevanja v obliki črke V pa naj ne bi bilo več mogoče pričakovati. “Najtežji del tega okrevanja se bo začel zdaj,” je napovedal Colijn.

Kategorija: Korona virus, Novice


Jaz tebi!