Gospodarska aktivnost naj bi šele leta 2022 dosegla raven pred epidemijo

| 24. 9. 2020
Vlada se je na seji seznanila z jesensko napovedjo gospodarskih gibanj. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj za letos predvideva 6,7-odstotni upad BDP, kar je nekoliko manj, kot so napovedali v poletni napovedi. Takrat so napovedali 7,6-odstotni upad. Negotovost, povezana z epidemiološkimi razmerami, pa ostaja visoka.

V naslednjih dveh letih bo sledilo okrevanje, pri čemer bo gospodarska aktivnost predvidoma šele leta 2022 dosegla raven pred epidemijo, so zapisali v Umarju. A morebitno nenadzorovano širjenje novega koronavirusa in s tem možnost obsežnejšega zaprtja določenih dejavnosti bi lahko znova močno ohromilo poslovanje v storitvenih dejavnostih in industriji.

“Če se to zgodi letos, bi se padec BDP lahko poglobil še za dve odstotni točki, stečaji in višja brezposelnost pa bi vplivali tudi na počasnejše in dolgotrajnejše okrevanje v prihodnjih letih,” je na tveganje opozorila direktorica Umarja Maja Bednaš.

Od junija so se napovedi za najpomembnejše trgovinske partnerice za letos nekoliko izboljšale, z okrevanjem aktivnosti in zlasti z dogovorom na EU ravni o finančnem paketu za okrevanje evropskega gospodarstva so se v obdobju od maja do julija precej izboljšali tudi kazalniki zaupanja, ugotavlja Umar. “To bo, kljub ponovnemu manjšemu upadu nekaterih kazalnikov v zadnjih tednih, vplivalo na nekoliko manjši letni upad BDP od predvidenega v poletni napovedi,” so zapisali v sporočilu za javnost.

Gospodarska rast
Gospodarska rastFOTO: Thinkstock

Globokemu upadu v drugem četrtletju bo tako po njihovi napovedi sledilo povečanje aktivnosti, ki pa bo ob prisotnosti novega koronavirusa in ohranjanju nekaterih omejitvenih ukrepov postopno in diferencirano po posameznih dejavnostih.

“Negotovost, povezana z epidemiološkimi razmerami, ostaja visoka,” so navedli, a hkrati dodali, da v primeru uspešne trajnejše zajezitve širjenja virusa oziroma skorajšnje razpoložljivosti cepiva ali zdravila za široko uporabo obstaja možnost hitrejšega okrevanja aktivnosti od predvidenega.

Gospodarska aktivnost evrskega območja sicer po izrazitem, skoraj 9-odstotnem upadu v prvi polovici leta okreva, a v večini dejavnosti ostaja precej pod ravnjo pred epidemijo covid-19. Ob tem so dodali, da zadnje napovedi mednarodnih institucij (objavljene do 8. septembra) za trgovinske partnerice Slovenije v osrednjih scenarijih obvladovanja širjenja koronavirusa večinoma pričakujejo, da bo okrevanje posameznih članic evrskega območja postopno, hitrost okrevanja pa precej različna, s hitrejšim odbojem v državah, ki imajo večji delež industrijskih dejavnosti.

Prisotnost virusa bo namreč vplivala na ohranjanje nekaterih omejitvenih ukrepov, kar bo imelo večji negativen vpliv na storitve, predvsem na turizem, zato se zlasti v teh dejavnosti ne predvideva hitre vrnitve na ravni pred izbruhom epidemije.

Direktorica Umarja je ob tem ocenila, da so sprejeti obsežni ukrepi ob pandemiji “znatno ublažili še bolj negativne gospodarske posledice“, saj bi bil upad BDP brez ukrepov po oceni Umarja za vsaj tri odstotne točke globlji.

Zaostrene gospodarske razmere vplivajo tudi na trg dela. Izrazit medletni padec števila delovno aktivnih in porast registriranih brezposelnih sta se zgodila zlasti aprila. S postopno odpravo zajezitvenih ukrepov oziroma z zagonom večine dejavnosti in s sprejetjem interventne zakonodaje na področju dela so se razmere do sredine leta vidno stabilizirale.

“Sprejetje interventnih ukrepov za ohranjanje delovnih mest in njihovo podaljšanje je vidneje ublažilo poslabšanje razmer na trgu dela, zato bosta letos padec zaposlenosti in rast brezposelnosti manjša, kot bi bila sicer glede na upad BDP,” so v sporočilu za javnost povzeli besede Bednaševe.

Predstavljeno jesensko gospodarsko napoved bo vlada med drugim upoštevala pri pripravi predloga proračunov za prihodnji dve leti, ki ga mora v DZ poslati najpozneje do 1. oktobra.

Kategorija: Korona virus, Novice


Jaz tebi!