Kritje fiksnih stroškov že pri 30-odstotnem padcu prihodkov

| 27. 11. 2020
Država bo z delnim kritjem fiksnih stroškov priskočila na pomoč podjetjem že v primeru upada prihodkov za 30 odstotkov. Tako je odločil odbor DZ za finance, ki je dokončal glasovanje o velikem številu vloženih dopolnil k predlogu šestega protikoronskega zakona. DZ ga bo potrjeval v sredo.

Delno kritje fiksnih stroškov je eden od nosilnih ukrepov tokratnega protikoronskega zakona. Do pomoči bodo upravičene pravne in fizične osebe, ki so bile registrirane najkasneje do letošnjega 1. septembra in zaradi posledic epidemije covida-19 ne morejo opravljati dejavnosti oziroma jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu.

Vlada je predvidela, da bo pomoč v oktobru, novembru in decembru namenjena tistim, ki so jim letni prihodki zaradi epidemije upadli za vsaj 40 odstotkov. A danes je odbor na predlog poslancev koalicije prag za upravičenost do pomoči znižal na 30-odstotni padec prihodkov. Prejeti znesek se bo izračunal v določenem deležu od njihovih lanskih prihodkov od prodaje.

Zaprtje gostinskih lokalov v Ljubljani.
Zaprtje gostinskih lokalov v Ljubljani.FOTO: Miro Majcen

Glede subvencioniranja čakanja na delo je odbor natančneje zapisal, da bo višina nadomestila plače po novem omejena z višino povprečne plače v državi in ne več z višino nadomestila za primer brezposelnosti. Država bo še naprej prispevala 80 odstotkov izplačanega zneska.

Koalicija je nameravala majhnim podjetjem ponuditi subvencioniranje čakanja na delo v polnem znesku, vendar se je na seji zapletlo in so glasovanje o tem ter še nekaterih drugih dopolnilih preskočili. Janja Sluga (SMC) je napovedala, da bodo poskušali to vsebino vključiti v zakon na plenarni seji v sredo.

Ob tem odbor ni podprl predloga opozicije, da delodajalci še tri mesece po izteku prejemanja te pomoči ne bi smeli odpuščati. Zdaj velja, da ne smejo odpuščati, dokler prejemajo subvencijo za začasno čakanje na delo.

V predlogu zakona za zdaj tudi ni podaljšanja subvencioniranja skrajšanega delovnega časa do konca junija 2021, kot predlaga vlada. V ponedeljek je odbor to določbo iz zakonskega besedila črtal, ker naj bi jo na predlog pravnikov DZ uredil v drugem zakonu, danes pa je o njej ‘pozabil’ glasovati. Zdaj naj bi ukrep s sklepom podaljšala vlada, je povedala Sluga.

Višje kazni za tiste, ki ne spoštujejo omejitve zbiranja na javnih krajih

Kljub nasprotovanju opozicije ostaja v besedilu zakona zapisano občutno zvišanje kazni za tiste, ki v času epidemije ne bi spoštovali omejitev zbiranja ljudi na javnih krajih. Zdaj lahko kršitelje doleti globa v višini od 400 do 4000 evrov, po novem pa bo kazen za pozivanje k takšnim kršitvam ali njihovo organiziranje lahko segla do 10.000 evrov.

“Želi se sankcionirati nekoga, ki bo javno izražal svoje mnenje,” je opozorila Tina Heferle (LMŠ). Marko Bandelli (SAB) pa je dodal, da je ta člen nečloveški, škodljiv in proti vsaki zdravi pameti.

V smiselnost zvišanja kazni je podvomila tudi Sluga, ki je povedala, da bodo do obravnave na plenarni seji pripravili dopolnilo, s katerim bi višino kazni omejili na največ 5000 evrov, izreči pa bi jo bilo mogoče le za organiziranje in ne že za nagovarjanje h kršitvam.

Opozicija je nasprotovala tudi predlogu, da bi v času epidemije izenačili pogoje za vpis na fakultete dijakom s poklicno in splošno maturo. Črtanje tega člena so nato predlagali tudi v koaliciji in odbor je predlogu sledil.

Je pa v predlogu zakona pustil zapis o podaljšanju izpolnjevanja akreditacijskih pogojev za visokošolske zavode, čeprav so v opoziciji opozarjali, da je ta člen pisan na kožo zgolj eni univerzi. Nataša Sukič (Levica), ki se ji zdi to korupcija, je menila: “S takimi nesrečnimi vrinki se ruši dober vtis zakona.”

Najemniki poslovnih prostorov v lasti države in občin, ki zaradi vladnih ukrepov ne morejo opravljati dejavnosti, bodo od 19. oktobra oproščeni plačila najemnin. Dodatno je odbor to ugodnost ponudil uporabnikom športnih objektov in površin v lasti države in občin.

Športnikom, ki tekmujejo v najvišjem kakovostnem razredu in lahko tudi v času vladnih ukrepov izvajajo športno dejavnost, bo država sofinancirala nakup zaščitnih sredstev, se je strinjal odbor. Izvajalcem javnega potniškega prometa pa bo država krila stroške zaščitne opreme še vse do 30. junija 2021.

Odbor je iz zakona črtal določbo o izplačilu mesečnega temeljnega dohodka verskim uslužbencem, do katerega so trenutno upravičeni samozaposleni, kmetje in družbeniki. Finančni minister Andrej Šircelj je v ponedeljek povedal, da bodo to rešitev predvideli v sedmem protikoronskem zakonu za širši krog upravičencev.

Šircelj napoveduje do 100-odstotno nadomestilo za čakanje na delo

V šestem protikoronskem zakonu bo določilo, v skladu s katerim bo vlada podjetjem lahko vrnila do 100 odstotkov nadomestila v primeru začasnega čakanja na delo, pa je na novinarski konferenci danes popoldne še napovedal finančni minister. Skupni znesek bo sicer v tem primeru omejen na 800.000 evrov.

Šircelj je spomnil, da šesti protikoronski zakon podaljšuje nadomestilo plačil za začasno čakanje na delo, vendar s spremembo, da lahko podjetja dobijo 100-odstotno nadomestilo. V tem primeru pa je dovoljena državna pomoč omejena na 800.000 evrov, pri čemer ta znesek vključuje tudi že prejeto pomoč.

Dopolnilo, s katerim je koalicija nameravala majhnim podjetjem ponuditi subvencioniranje čakanja na delo v polnem znesku, sicer na današnji seji odbora DZ za finance ni bilo potrjeno. Zaradi zapleta so namreč glasovanje o tem ter še nekaterih drugih dopolnilih preskočili. Janja Sluga (SMC) je napovedala, da bodo poskušali to vsebino vključiti v zakon na plenarni seji DZ v sredo.

V primeru, da podjetja uveljavljajo nadomestilo v višini 80 odstotkov, pa znesek navzgor ne bo omejen. “Podjetja se bodo glede tega lahko odločila na podlagi izračuna, ki ga bodo naredila pri sebi,” je pojasnil. Za 100-odstotno povračilo bi se lahko odločila zlasti mikro in manjša podjetja.

Delo na domu, koronavirus

Na odločitev parlamentarnega odbora za finance, da bo država z delnim kritjem fiksnih stroškov priskočila na pomoč podjetjem že v primeru upada prihodkov za 30 odstotkov, je sicer na popoldanski vladni novinarski konferenci spomnil tudi Šircelj. Pomoč, katere višina se bo izračunavala po posebni formuli, ki ob prihodkih upošteva tudi število zaposlenih, bo podjetjem na voljo za oktober, november in december.

Vlada je na današnji dopisni seji soglašala s predlogi amandmajev k Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19. Predloge amandmajev so podali Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvo za javno upravo. Z amandmaji se predlaga, da 100-odstotno nadomestilo plače prejmejo vsa podjetja, ki še niso in tudi ne bodo presegla 800.000 evrov državnih pomoči, vsa ostala so upravičena do 80 odstotnega povračila s strani Republike Slovenije. Delodajalec se bom sam odločil, v kakšni višini bo zahteval povračilo, podlaga pa bo njegova izjava, s katero bo pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavil, da iz naslova državnih pomoči še ni prejel 800.000 evrov, je v imenu Ministrstva za finance popoldne sporočil vladni urad za komuniciranje.

Višina povračila bo sicer odvisna od tega, ali je prizadetim podjetjem letos prihodek glede na lani upadel za več kot 70 odstotkov ali za od 30 do 70 odstotkov. Izplačilo bodo podjetja za vse tri mesece skupaj prejela 20. januarja prihodnje leto.

Finančni minister je prikazal tudi primere dveh podjetij in povračila, ki bi jima pripadalo. Podjetje z letnim prihodkom treh milijonov evrov in 60 zaposlenimi bi tako v primeru več kot 70-odstotnega padca prihodkov glede na lani prejelo 108.000 evrov nadomestila za fiksne stroške, v primeru od 30- do 70-odstotnega padca pa 54.000 evrov. Manjše podjetje s tremi zaposlenimi in mesečnim prihodkom 12.500 evrov pa bi v primeru več kot 70-odstotnega znižanja prihodkov prejelo 5400 evrov, v primeru 30- do 70-odstotnega zdrsa pa 2700 evrov.

Vlada v šestem protikoronskem zakonu predlaga še podaljšanje moratorija na odplačevanje kreditov do 31. januarja prihodnje leto z možnostjo dodatnega podaljšanja za šest mesecev. Sproščena je jamstvena shema, ki bankam omogoča, da dobijo jamstvo za kredite podjetjem; zgornja meja posojila se bo dvignila na 25 odstotkov prihodkov, odpadla pa bo zahteva obveznega pobota. Šircelj je v odgovoru na novinarsko vprašanje pojasnil, da je trenutno izkoriščene od dva do tri odstotke celotne jamstvene sheme, “kar mislim, da je dobro”. Likvidnostno stanje gospodarstva je relativno dobro, je dodal.

Ukrepi bodo tudi na drugih področjih; tako denimo v času, ko otroci ne morejo v vrtec, tega ne bo treba plačevati, prav tako ne bo treba plačevati bivanja v študentskih domovih. Za športnike, ki so uspešni na mednarodnem področju, bo vlada financirala zaščitno opremo, plačala bo tudi malico za vse otroke do tretjega dohodninskega razreda. Vlada bo za izobraževanje zagotovila tudi sredstva za telekomunikacijsko opremo.

“Drugi val krize je v primerjavi s prvim zahtevnejši, vendar je vlada prepričana, da je treba vztrajati,” je še poudaril minister.

Vir: 24UR

Kategorija: Korona virus, Novice, Zakonodaja


Jaz tebi!