Prispevkov ne morem poravnati brez pomoči, pomoči pa ne dobim brez plačanih prispevkov

| 30. 11. 2020
Številni podjetniki, katerih podjetja zaradi epidemije covida-19 ne obratujejo, so se znašli v finančni stiski. Čeprav so upali na pomoč države, pa zdaj ugotavljajo, da je ta nanje pozabila. Čeprav bi jim državna finančna pomoč olajšala težke čase, pa do nje niso upravičeni, če nimajo poravnanih obveznosti do države. ‘Kako naj plačamo prispevke, če pa smo že več mesecev brez prihodkov?’ sprašujejo.

Letošnje leto se počasi bliža koncu, a nanj ne bomo imeli preveč lepih spominov. Zapomnili si ga bomo namreč po epidemiji covida-19, ki se je zažrla v vse pore naših življenj, močno pa je prizadela tudi gospodarstvo. Še posebej bodo njene posledice občutili podjetniki v storitvenih, gostinskih in turističnih panogah, ki jih je epidemija prizadela najbolj.

In če se država po eni strani trudi, da bi ublažila posledice epidemije na gospodarstvo, pa po drugi strani v veliko stisko spravlja številne podjetnike – predvsem tiste v majhnih in srednje velikih gospodarskih družbah. Ti so se, pravijo, znašli v začaranem krogu.

Številni podjetniki so se znašli v začaranem krogu.
Številni podjetniki so se znašli v začaranem krogu.FOTO: Dreamstime

Poglejmo primer: družinsko podjetje, ki se ukvarja s turističnimi prevozi, se je letos znašlo na robu prepada. Vlada je zaradi preprečevanja širjenja okužb z novim koronavirusom prepovedala delovanje omenjenemu sektorju, zaradi česar podjetje že več mesecev nima prihodkov. Ko so se želeli prijaviti na razpis za pridobitev državne finančne pomoči, so ugotovili, da so pogoj pri vsakem od razpisanih razpisov poravnane obveznosti do države. To je namreč eden izmed ključnih pogojev za uveljavitev pomoči. Tu pa nastane težava. “Kako naj poravnam obveznosti do države, zaposlenih in dobaviteljev, če sem že velik del leta brez prihodkov? Prva stvar, ki mi pade na misel, je pomoč države v obliki kreditov za premostitev likvidnostnih težav. Če bi bili Avstrija, Nemčija ali pa celo Srbija, bi bilo to mogoče. V Sloveniji pa to žal ni možno, saj država od mene zahteva, da imam poravnane obveznosti iz naslova prispevkov in davkov, kljub temu da mi ta ista država prepoveduje delati in obenem ne zmanjša ali da možnosti odloga plačila teh obveznosti. Znajdem se v začaranem krogu. Prispevkov ne morem poravnati brez finančne pomoči, finančne pomoči pa ne dobim brez plačanih prispevkov,” ugotavlja podjetnica.

Podjetnikom majhnih in srednje velikih gospodarskih družb se tako zdi, da je država nanje pozabila. “Nismo dovolj veliki, da bi imeli ogromno prihrankov ali kapitala, od koder bi lahko črpali v teh časih, prav tako pa nismo dovolj majhni, da bi dobili temeljni dohodek kot s. p.,” pojasnjuje in dodaja, da se pozablja, da so prav majhna in srednje velika podjetja tista, ki v Sloveniji zaposlujejo velik del prebivalstva. “Porabili smo že čisto vse prihranke in bomo žal primorani zapirati svoja podjetja. Posledično ne bomo samo odpuščali, ampak bomo tudi sami ostali brez dela,” pravi.

Številna podjetja potrebujejo pomoč.
Številna podjetja potrebujejo pomoč.FOTO: Dreamstime

Na ministrstvu za gospodarstvo so pritrdili, da so pogoj za pridobitev državne pomoči za mesečni temeljni dohodek in za subvencioniranje čakanja na delo (ukrepa, ki spadata v pristojnost ministrstva za delo) poravnane obveznosti do države na dan vložitve vloge. “Pri ukrepu izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka, ZZUOOP, 88. člen, je zapisano:  ‘(5) Do izplačila izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka iz drugega odstavka tega člena ni upravičena oseba iz prvega odstavka tega člena, ki na dan vložitve vloge za izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka nima plačanih zapadlih obveznih dajatev in nima izpolnjenih drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ”,” so pojasnili.

Pri ukrepu čakanja na delo pa je v 74. členu ZZUOOPP zapisano: “(2) Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače iz prejšnjega odstavka ne more uveljavljati delodajalec, ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan vložitve vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge”.

A na gospodarskem ministrstvu pojasnjujejo, da v njihovo pristojnost spada ukrep za pridobitev državne pomoči pri kritju fiksnih stroškov, pri katerem pa zahteve o poravnanih obveznostih do države ni. Pri ukrepu kritja fiksnih stroškov je pogoj ta, da na dan 31. decembra 2019 podjetje ni v težavah. To pomeni, da je ukrep kritja fiksnih stroškov možen tudi za podjetja z neporavnanimi obveznostmi do države, so pojasnili na pristojnem ministrstvu.

Dolžnikov do države skoraj 15.000

Je pa bilo do 25. oktobra letos med pravnimi osebami 3.660 takih, ki svojih obveznosti do države niso poravnale, obveznosti so starejše od 90 dni, dolg pa znaša več kot 5000 evrov. Med fizičnimi osebami je takih kar 11.078, so sporočili s Finančne uprave RS. Kot so še pojasnili, se je v letu dni (torej od 25. oktobra 2019 do 25. oktobra 2020) skupen dolg znižal za 54 milijonov evrov oziroma 5,7 odstotka, število dolžnikov pa se je v tem obdobju zmanjšalo za 543 oziroma za 3,5 odstotka.

Seznam dolžnikov
Seznam dolžnikovFOTO: Furs

Kategorija: Finance, Korona virus, Novice


Jaz tebi!