Realni BDP okreval bolj, kot so pričakovali

| 1. 12. 2020
Realni BDP je v tretjem četrtletju okreval bolj, kot so pričakovali v Umarju. Podatek je pozitivno presenetil analitike v GZS. “Ključno je bilo hitro in močno okrevanje domačega povpraševanja, ki je izviralo iz zapoznele rasti potrošnje prebivalstva kot tudi koriščenja turističnih bonov,” je ocenil glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.
Slovenija, gospodarstvo, finance, splošna

Slovenski BDP se je v tretjem letošnjem četrtletju glede na enako obdobje lani realno zmanjšal za 2,6 odstotka, je danes objavil statistični urad. Po desezoniranih podatkih je na četrtletni ravni zrasel za 12,4 odstotka, kar je več kot v EU, kjer je v povprečju dosegel 11,6-odstotno rast, v medletni primerjavi pa upadel za 2,9 odstotka, v EU v povprečju za 4,3 odstotka. V prvih devetih mesecih je BDP v Sloveniji medletno upadel za šest odstotkov.

K manjšemu medletnemu upadu aktivnosti je prispevalo predvsem hitro okrevanje aktivnosti v izvoznem delu gospodarstva, predelovalnih in nekaterih storitvenih dejavnostih, so izpostavili v Umarju in za zadnje četrtletje napovedali vnovičen upad aktivnosti.

“Na podlagi dostopnih podatkov ocenjujemo, da bodo posledice v zadnjem četrtletju osredotočene predvsem na storitveni sektor in manj na dejavnosti, vpete v mednarodno menjavo. Za zdaj kaže, da bo upad v večini segmentov manjši kot spomladi, k čemu prispevajo tudi prilagoditve podjetij in potrošnikov novi realnosti, enak ali večji upad pa je pričakovati v gostinstvu in razvedrilnih, športnih, rekreacijskih in osebnih storitvah,” je dejala direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Maja Bednaš.

Umar bo v naslednjih dveh tednih ocenil uresničevanje jesenske napovedi in bo pred koncem leta, če bo treba, pripravil zimsko napoved. Kar zadeva okrevanje v prihodnjem letu, se to verjetno zamika proti drugemu četrtletju. “Vse bo odvisno od epidemioloških razmer, uvajanja cepiva in odzivnosti politik z ukrepi za blaženje posledic,” je dodala  Bednaševa.

Kot so v Umarju povzeli danes objavljene statistične podatke, sta se v tretjem četrtletju zmanjšala medletna padca izvoza in uvoza zaradi oživljanja aktivnosti v glavnih trgovinskih partnericah. Storitvene dejavnosti, povezane z domačo potrošnjo in turizmom, so prav tako povečale obseg aktivnosti, vendar so zaradi ohranitve določenih omejitvenih ukrepov in močnega upada prihoda tujih turistov okrevale počasneje.

Sproščanje ukrepov je vplivalo na rast potrošnje gospodinjstev, ki je medletno ostala malenkost nižja tudi zaradi visoke ravni varčevanja. Investicije v opremo in stroje so četrtletno močno okrevale, investicije v gradbene objekte so presegle raven pred letom dni. Skupna raven bruto investicij je predvsem zaradi močnega zmanjšanja zalog ostala precej pod lansko ravnjo. Med agregati potrošnje je bila medletno višja le končna državna potrošnja, so dodali.

K padcu dodane vrednosti v tretjem letošnjem četrtletju so zaradi počasnejšega okrevanja največ prispevale storitve, še zlasti skupina gostinstva, trgovine in prometa. Razmere so se izboljšale, v gostinstvu je k temu prispevala tudi večja usmeritev počitnic in izletov na domači trg, v trgovini pa predvsem realizacija dela odloženih nakupov iz drugega četrtletja. Na izboljšanje v prometu je vplival predvsem mednarodni tovorni promet.

“Najpočasneje so okrevale razvedrilne, športne, rekreacijske in osebne storitve, kjer je dodana vrednost najbolj zaostajala za lansko ravnjo zaradi ohranitve določenih omejitvenih ukrepov fizičnega distanciranja in nošenja mask ter samozaščitnega obnašanja,” je dejala direktorica Umarja.

Dodana vrednost v gradbeništvu je bila po drugi strani medletno pozitivna, hitro pa so okrevale izvozno usmerjene predelovalne dejavnosti. Med njimi je bila aktivnost medletno višja v farmacevtski industriji, dodatno še v proizvodnji opreme IKT, prehrambeni in lesni industriji. Padec je ostal največji v kovinski industriji in usnjarstvu, precej pa se je zmanjšal v proizvodnji motornih vozil in električnih naprav.

Zaupanje potrošnikov se je v poletnih mesecih povečalo z zgodovinsko nizke ravni, k čemur je prispevalo tudi izboljšanje razmer na trgu dela, kjer se je število delovno aktivnih četrtletno povečalo. “K izboljšanju razmer na trgu dela, ki pa ostajajo bolj zaostrene kot pred letom, je ob okrevanju gospodarske aktivnosti ključno prispevalo podaljšanje vladnih interventnih ukrepov za ohranjanje delovnih mest,” je ocenila Bednaševa.

Spletni nakup

GZS: Četrtletni rezultati BDP pozitivno presenečenje

Objava o gibanju bruto domačega proizvoda v tretjem četrtletju je pozitivno presenetila analitike v GZS. “Ključno je bilo hitro in močno okrevanje domačega povpraševanja, ki je izviralo iz zapoznele rasti potrošnje prebivalstva kot tudi koriščenja turističnih bonov,” je  ocenil glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.

“Ocenjevali smo, da bo medletni padec, prilagojen za sezono in koledar, nekje pri 4,8 odstotka, dejansko pa je bil nižji, pri 2,9 odstotka. To je precej podobno kot v baltskih državah in na Poljskem ter manj od padca v območju evra pri 4,4 odstotka,” je povzel Ivanc. K nižjemu padcu, za 0,3 odstotne točke, je pripomoglo število delovnih dni, ki je bilo v tretjem četrtletju višje kot v enakem obdobju lani, je dodal.

Aktualno stanje v industriji je po njegovi oceni dobro, še posebno v sektorjih, kjer so ukrepi prvega zajezitvenega vala epidemije vplivali na velik padec v realizaciji. Ti sektorji, kot sta denimo kovinska industrija in avtomobilska veriga, se zdaj krepijo, tudi zaradi pozitivnega posrednega vpliva večjega evropskega izvoza v Azijo, je zapisal.

GZS v zadnjem četrtletju pričakuje padec aktivnosti in ohranja oceno o 6,5-odstotnem padcu BDP v letošnjem letu, pri čemer je kot najverjetnejšo spodnjo mejo postavila pri minus sedem odstotkov in zgornjo mejo pri minus 5,3 odstotka.

“V zadnjem četrtletju pričakujemo padec s povprečno intenziteto padca v prvem (2,4 odstotka) in drugem četrtletju (13 odstotkov) oziroma padec BDP na medletni ravni pri 7,5 odstotka,” je ocenil Ivanc.

“December je ključen mesec za potrošnjo, zato bo končna dinamika BDP zelo odvisna od dinamike uvedbe ali sprostitve zajezitvenih ukrepov. V našem osnovnem scenariju predvidevamo podaljšanje aktualnih omejitev do konca leta. Če bi se določene ključne omejitve sprostile, bi se medletni padec lahko znižal na tri odstotke, če bi se uveljavile nekatere dodatne, pa bi se medletni padec približal 10 odstotkom,” je sklenil.

Vir: 24 UR

Kategorija: Finance, Korona virus, Novice


Jaz tebi!