Javnofinančni primanjkljaj v tretjem četrtletju upadel na 1,2 odstotka BDP

| 31. 12. 2020
Slovenske javne finance so tudi v tretjem četrtletju ustvarile primanjkljaj, ki je posledica ukrepov države za blažitev posledic epidemije covida-19. Je pa bil manjši kot v predhodnih dveh četrtletjih, in sicer je po podatkih statističnega urada znašal 146 milijonov evrov oz. 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda.
Primanjkljaj je bil po eni strani posledica 2,2-odstotne rasti izdatkov, po drugi strani pa 3,1-odstotnega upada skupnih prihodkov države, so pojasnili na statističnem uradu. Skupni prihodki države so med julijem in septembrom znašali 5,2 milijarde evrov, izdatkov pa je bilo za nekaj manj kot 5,4 milijarde evrov.

Potem, ko je država leto 2019 končala s presežkom v javnih financah, se je ta z izbruhom epidemije covida-19 letos spomladi preobrnil v primanjkljaj. V prvem četrtletju je znašal 6,3 odstotka BDP, v drugem pa se je še poglobil, in sicer na 16,3 odstotka BDP.

V prvih treh četrtletjih skupaj je država ustvarila primanjkljaj v višini 2,6 milijarde evrov, kar predstavlja 7,7 odstotka BDP.

Primanjkljaj države je v tretjem četrtletju blažila rast prihodkov od socialnih prispevkov, ki so bili v primerjavi s tretjim četrtletjem 2019 višji za 113 milijonov evrov oz. za šest odstotkov.

Glavni razlog za zmanjšanje skupnih prihodkov države so nižji davčni prilivi. Od tistih v tretjem četrtletju lani so bili nižji za 261 milijonov evrov oz. 9,6 odstotka. Najbolj so upadli tekoči davki na dohodke in premoženje, in sicer za 19 odstotkov.

Slovenske javne finance so tudi v tretjem četrtletju ustvarile primanjkljaj, ki je posledica ukrepov države za blažitev posledic epidemije covida-19.
Slovenske javne finance so tudi v tretjem četrtletju ustvarile primanjkljaj, ki je posledica ukrepov države za blažitev posledic epidemije covida-19.FOTO: Shutterstock

Odhodke države pa so v tretjem četrtletju najbolj povečali izdatki za sredstva za zaposlene, ki so bili v primerjavi s tretjim četrtletjem 2019 višji za 6,1 odstotka.

Predvsem zaradi ukrepov države za blaženje posledic epidemije so se za 36,6 odstotka povečali tudi izdatki za druge tekoče transferje. Izdatki za subvencije so se zvišali celo za 70,2 odstotka, bruto investicije v osnovna sredstva pa so bile za 11,6 odstotka nižje kot pred letom dni.

Izdatki za obresti so se zaradi nadaljevanja ugodnega gibanja obrestnih mer na finančnih trgih še naprej zniževali in bili v tem četrtletju za 11,1 odstotka nižji kot v istem obdobju leta 2019.

V primerjavi s koncem junija se je nekoliko zmanjšal tudi konsolidirani bruto dolg države. Konec septembra je znašal 36,7 milijarde evrov, kar je 78,5 odstotka BDP. V primerjavi s stanjem ob koncu drugega četrtletja 2020 je ta številka nižja za 174 milijonov evrov.

Kategorija: Korona virus, Novice


Jaz tebi!