Tretji val v Evropi: Naraščanje okužb, zaostrovanje ukrepov in protesti

| 22. 3. 2021
Epidemiološke razmere po svetu se zaostrujejo. Številne evropske države se odločajo za nove protikoronske ukrepe in zaustavljajo javno življenje. Medtem v več evropskih državah potekajo protesti proti ukrepom, ponekod je izbruhnilo tudi nasilje med policijo in demonstranti. Na Hrvaškem pa se oblasti soočajo s kritikami po razkritju, da velike količine cepiva ostajajo v skladiščih.

Na Hrvaškem so v zadnjih 24 urah po 6884 testih potrdili 834 novih okužb z novim koronavirusom, umrlo je še 20 covidnih bolnikov, je sporočil nacionalni štab civilne zaščite. Aktivnih primerov okužbe je v državi trenutno 6922, kar je za dobrih 30 odstotkov manj kot pri nas.

Časnik Jutarnji list poroča, da je Hrvaška do sobote porabila samo 72,4 odstotka odmerkov cepiv proti covidu-19, ki jih je doslej prejela. Prejela je 411.008 odmerkov cepiv, ki so odobrena v EU, v skladiščih pa ostaja neporabljenih 121.643 odmerkov cepiv. Največ je ostalo neporabljenih odmerkov cepiva AstraZenece. To kažejo podatki Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), navaja časnik, ki dodaja, da je povprečen odstotek porabe dobavljenih cepiv v članicah EU 80 odstotkov.

Zaostrovanje ukrepov v Franciji, Nemčiji in na Poljskem

Zaradi napovedi o tretjem valu v nekaterih evropskih državah zaostrujejo ukrepe. V Nemčiji se obeta podaljšanje veljavnih ukrepov zaprtja javnega življenja čez velikonočne praznike. To izhaja iz predloga sklepov, ki ga bodo v ponedeljek obravnavali na pogovorih med vlado v Berlinu in voditelji zveznih dežel. Sedemdnevna incidenca okužb v državi je medtem presegla kritično mejo 100.

Nemška kanclerka Angela Merkel je dejala, da bo vlada ponovno uvedla nekatere omejitve. Zdravstvene oblasti so namreč posvarile pred eksponentnim naraščanjem števila okužb.

Na zadnjih pogovorih med zvezno vlado in deželami o ukrepih za zajezitev širjenja novega koronavirusa v začetku marca je bilo dogovorjeno, da bo možno sproščanje določenih ukrepov, če bo incidenca manjša od 50, hkrati pa bo prišlo do ponovnega zaostrovanja ukrepov v primeru, da bo incidenca nad 100.

V Franciji, kjer so včeraj potrdili več kot 35.000 okužb, pa je sprejetje novih ukrepov tisoče ljudi pognalo iz regij, v katerih so začele veljati nove omejitve. Nova delna zaustavitev javnega življenja bo tako veljala za več milijonov ljudi v regijah, kjer so potrdili visoko rast števila okuženih.

Med drugim bodo ukrepi veljali tudi za prestolnico Pariz, kjer se zapirajo vse nenujne trgovine, prav tako bo v veljavi omejitev gibanja. Policijska ura, ki je bila v veljavi med 18. in 6. uro, pa bo po novem začela veljati uro kasneje. Premier Jean Castex je dejal, da bodo novi ukrepi ob začetku tretjega vala v veljavi najmanj štiri tedne. V Franciji so doslej potrdili 4,1 milijona okužb in 90.893 smrti.

Na Poljskem pa medtem za vsaj tri tedne zapirajo nenujne trgovine, hotele ter kulturna in športna prizorišča.

Razmere v Bosni in Hercegovini pa se še naprej močno zaostrujejo. Iz Sarajeva še naprej poročajo o naraščanju števila hospitaliziranih in umrlih. V petek je namreč umrlo 21 ljudi s covidom-19, število novih okužb pa se je povzpelo na 1700.

V Veliki Britaniji cepili že polovico vseh odraslih

Britanska vlada je v soboto sporočila, da so v državi proti covidu-19 cepili že vsakega drugega prebivalca in nacionalni program cepljenja označila za velik uspeh. Z najmanj enim odmerkom je bilo cepljenih že skoraj 27 milijonov ljudi, od tega dva milijona tudi že z drugim.

V povprečju so v zadnjem času v državi dnevno razdelili več kot 420.000 odmerkov cepiva, v petek naj bi cepili rekordno visoko število ljudi, med njimi tudi premierja Borisa Johnsona. Razmik med prvim in drugim odmerkom je v državi pretežno pri 12 tednih.

“Sem absolutno navdušen, da lahko povem, da smo cepili polovico vseh odraslih v Veliki Britaniji,” je v videoposnetku, objavljenem na Twitterju, sporočil zdravstveni minister Matt Hancock. “To je zelo pomembno, ker cepivo predstavlja našo pot iz epidemije,” je dodal.

Nemška policija deležna kritik zaradi ukrepanja na protestih v Kasslu

Dan po protestih v nemškem Kasslu, kjer je množica ljudi v soboto izražala nestrinjanje s protikoronskimi omejitvami, se vrstijo kritike na račun policije in njenega nasilnega ukrepanja proti protestnikom. Britanska policija pa je na sobotnih protestih proti omejitvenim ukrepom v Londonu po zadnjih podatkih aretirala najmanj 33 ljudi.

V Kasslu se je na sobotnem protestnem shodu, enem najmnožičnejših ta konec tedna v Evropi, zbralo več kot 20.000 ljudi. Številni med njimi niso nosili zaščitnih mask. Pri tem so izbruhnili spopadi tako med skupinami protestnikov kot tudi s policijo, slednja pa je uporabila solzivec, gumijevke in vodni top. Aretirali so več ljudi.

Protesti v Nemčiji proti omejitvenim ukrepom.
Protesti v Nemčiji proti omejitvenim ukrepom.FOTO: AP

Kritiki policiji na eni strani očitajo, da ni bila dovolj odločna, da bi protestni shod, h kateremu je pozvalo gibanje Querdenken, razgnala, po drugi strani pa menijo, da je v določenih primerih preostro nastopila proti posamičnim protestnikom.

Video posnetki, ki so zaokrožili po družbenih omrežjih, so izzvali nemalo razburjenja, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Eden od njih prikazuje policista, ki skuša ženski odvzeti kolo, nato pa jo udari po čeladi in potisne na tla. “Norost,” je posnetek komentirala poslanka iz stranke Levica, Katharina Koenig-Preuss.

Georg Maier, notranji minister zvezne dežele Turingije, v kateri leži Kassel, je v soboto zvečer prek Twitterja izrazil zaskrbljenost glede posnetkov in dejal, da bodo ukrepanje policije kritično preverili. Odzvala se je tudi policija, ki je sporočila, da kritike jemljejo resno in da bodo posnetke, ki krožijo po spletu, pregledali skupaj s posnetki policistov.

Protesti proti omejitvenim ukrepom so v soboto potekali tudi v britanski prestolnici London, kjer se je množica podala na pohod od Hyde Parka do Westminstra. Policija je po zadnjih podatkih aretirala najmanj 33 ljudi, večino zaradi kršenja protikoronskih pravil. Navedla je tudi, da je število ljudi, ki so se udeležili sobotnih protestov, močno preseglo pričakovano udeležbo, poroča britanski BBC.

Starši, učenci in učitelji v Italiji protestirajo proti zaprtju šol

Na osrednjih trgih v 35 mestih po Italiji je danes več tisoč staršev, učencev in učiteljev protestiralo proti po njihovem mnenju nepotrebnem zapiranju šol zaradi epidemije covida-19. To so prvi večji protesti proti vladi premierja Maria Draghija, ki je nastopila minuli mesec.

Protestniki v Rimu so nosili kape norčkov, s čimer so hoteli opozoriti na vpliv zaprtja šol na izobrazbo. V Milanu pa so sporočila pustili naslonjena na svojih šolskih torbah na teh. Število udeležencev je bilo povsod omejeno v skladu s protikoronskimi pravili.

Večina šol na vseh stopnjah je v Italiji zaprta od 15. marca, ko je vlada okrepila ukrepe v prizadevanjih za zajezitev širjenja okužb z novim koronavirusom. Zaradi tega morajo milijoni staršev delati od doma ali plačevati za varstvo otrok. Študenti medtem nadaljujejo šolanje od doma.

Nacionalna mreža Odprte šole, ki je v Rimu organizirala protest, je poudarila, da želijo doseči, da bi šole dobile status nujnih javnih uslug, ki bi jih zato morali takoj odpreti.

Vlada zaprtje šol utemeljuje z naraščanjem okužb, predvsem z bolj nalezljivo britansko različico, ki je bolj pogosta med mlajšimi. Draghi je v petek obljubil, da bodo šole prvo, kar bodo odprli, ko bodo razmere to dopuščale.

Vir: 24 UR

Kategorija: Aktualno globalno, Korona virus, Novice


Jaz tebi!