Rešitve prihodnosti: zelena streha v mestu in turizem, ki se ne ozira preveč v 2019

| 2. 9. 2021
Z razpravami o sodelovanju v Jadranskem morju, aktivnostih v Sredozemlju ter prihodnosti evropskega turizma se bo danes sklenil 16. Blejski strateški forum. Govorci bodo razpravljali še o razogličenju prometa, vesoljski industriji ter sodelovanju med EU in Indijo.
Bled
BledFOTO: Dreamstime

Ena od jutranjih razprav je potekala pod naslovom “zeleno okrevanje s socialno trajnostjo v svojem bistvu – postavljanje ljudi na prvo mesto”. Razpravljali so dr. Saša Bavec, članica izvršnega odbora Knauf Insulation Group, Saša Božič, ustanoviteljica in direktorica Akademije Sophia, Manfred Köhler, predsednik World Green Infrastructure, Ruth Reichstein, The New European Bauhaus Initiative, David Thomson, podpredsednik TFG Hotel Management Company, Anja Zorko, vodja centra za ustvarjalnost, Muzej za arhitekturo in oblikovanje ter Urška Zupanec z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

“Narava je bila leta tiho, pustila nam je, da na planetu počnemo, kar želimo, zdaj pa zadnja leta glasno opozarja, da tako ne gre več naprej,” je opozoril Bavec, ki je izpostavil ekstremne vremenske pojave. “Po drugi strani pa smo se v letih ekonomske krize naučili, da če ne ukrepamo in ne pomagamo industriji, ki jo prizadenejo velike spremembe, to lahko pomeni globalne posledice. Zato je zdaj precej ukrepanja, EK in države namenjajo veliko denarja zelenemu okrevanju.” Opozoril pa je na drugo stran, družbo, kjer spremembe ni tako enostavno predpisati. “Bi pa morala trajnost postati nekaj, kar živimo, v kar ljudje verjamejo, ne pa nekaj, kar živi v lepih bilancah.” Dejal je, da je prav odločitev ljudi za trajnost ključna.

Božičeva je poudarila, da smo v osnovi ljudje in da moramo biti najprej “trajni” napram sebi, saj se s tem spremeni percepcija okolice: “Začnemo tudi delovati trajnostno.” Dejala je, da je treba k tem spremembam pristopiti holistično. “Vse se začne z nami in z osebno odgovornostjo, z našim vedenjem. Lahko je to sprva le majhen korak.”

Köhler se je pridružil ideji manjših korakov, izpostavil je izkušnjo iz Nemčije izpred nekaj let, ko so po vojni oživili opustošene vrtove. Izpostavil pa je tudi projekte vrtov na strehah stavb. “Zelena streha ima lahko več funkcij,” je opozoril in dejal, da je lahko takšna streha dom ogroženih rastlin ali pa kraj, kjer celo raste hrana. “Prav tako se lahko s tem zmanjšajo stroški vzdrževanja stavbe, ljudem pa približa zelene površine, ki jih imajo radi,” je dejal in poudaril, da je tudi tehnološki razvoj v zadnjih letih omogočil nove tovrstne rešitve, takšne strehe pa je mogoče uporabiti tudi za zbiranje vode, uravnavanje temperature v stavbi in podobno.

Reichsteinova pa je ocenila, da se tokrat ni treba osredotočiti na to, ali v razmerah rešiti najprej naravo ali človeka, saj gre oboje z roko v roki. Ocenila je, da so spremembe naloga vsakega posameznika, naloga politike pa je, da postavi okvir za ljudi in gospodarstvo. “Ljudje morajo preživeti, potrebujejo sredstva za nakupe zelenih rešitev, zato zelena paradigma ni mogoča brez socialne dimenzije.” Je pa opozorila, da so v več državah ljudje precej ločeni od narave, kar je treba spremeniti.

Thomson je s forumom delil izkušnje iz Zaliva. Kot je dejal, ima Dubaj zelo obsežno zeleno iniciativo, v cilje pa so vključeni tudi ljudje. “Morda je slišati klišejsko, ampak Dubaj želijo spremeniti v najbolj srečno mesto in ponovna povezava z okoljem in trajnost sta del tega,” je dejal ter naštel projekte za zmanjšanje emisij, naravne rezervate, kolesarske steze … “V Dubaju ne morete več graditi, ne da bi dokazali, kako bo stavba trajnostna. Trenutno želimo zgraditi najvišji hotel in vse, kar bomo počeli, od vode do materialov in sistema hlajenja, bo natančno razvito v teh okvirjih.” Izpostavil je tudi prizadevanja njihovih hotelov za maksimalno zmanjšanje porabe izdelkov za enkratno uporabo. “Mislim, da pa Dubaj dokazuje predvsem to, da mora biti v spremembe vpletena država in da je treba podpreti ljudi, ki želijo zmanjšati emisije,” je poudaril. “Ne strinjam se, da bo država sama zmagala v tej bitki, in zato moramo biti odgovorni,” je še dodal.

Zupančeva pa je dejala, da je nujno poskrbeti za planet, če se želi poskrbeti za ljudi, saj je oboje med seboj prepleteno. “Osredotočiti se moramo na vprašanje dobrega počutja in temu je treba prilagoditi tudi politike.” 

Okolje
OkoljeFOTO: Shutterstock

 Kakšna bo prihodnost turizma?

V razpravi o prihodnosti turizma so po uvodnih nagovorih sodelovali Marie Audren, generalna direktorica združenja hotelov, restavracij, pubov in kavarn, dr. Mario Hardy, nekdanji direktor Pacific Asia Travel Association, Jane Stacey, vodja enote za turizem pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Petra Stušek, direktorica turizma Ljubljana, Lola Uña Cárdenas, Svetovni svet za potovanja in turizem, ter Simon Zajc, državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Že uvodni govorci se niso mogli izogniti uničujočega vpliva pandemije covida-19 na branžo. Opozorili so, da je ključno rešiti delovna mesta, saj gre za področje, ki temelji na ljudeh.

Zajc je poudaril, da je morala Slovenija pri reševanju turističnega sektorja med pandemijo upoštevati specifike slovenskega turizma, predvsem njegovo veliko odvisnost od tujih gostov. Med drugim so slovenski turizem podprli z vavčerji in kampanjo o počitnikovanju na domačih destinacijah.

Staceyjeva je predstavila nekaj načinov, kako se je turizem spopadel s krizo: “Videli smo več navdihujočih iniciativ. Vsi ukrepi sicer niso delovali, je pa bila to tudi težava hitrega spreminjanja okoliščin.” “Pozitivna zapuščina krize bo morda ta, da sta sektor in vlada bolj sodelovala, kar je dobro,” je ocenila.

Izpostavila je, kako nujno je ponovno vzpostaviti varna mednarodna potovanja in vlogo cepljenja v oživljanju turizma.

Hardy pa je izpostavil, da bo okrevanje branže najbrž neenakomerno. Poudaril je, da se še nekaj časa ne gre za zanašati na goste iz azijsko-pacifiške regije, saj so številna potovanja pogojena z epidemiološko sliko, testiranji in cepljenjem, prav tako zdaj številni potniki raje izbirajo bližnje destinacije.

Stuškova pa je dejala, da so prav krize vedno dobra priložnost za mestni turizem. Valencia recimo za promocijo svoje zapuščine uporablja dizajn in rešitve sodobne tehnologije, je izpostavila.

Audrenova meni, da je turistična industrija dokazala, da se je zmožna hitro prilagoditi zdravstvenim izzivom: “Toda še vedno je velik del sektorja ali zaprt ali v zadnjih izdihljajih. Prav tako je še vedno veliko negotovosti.” Ocenila je, da bo sektor potreboval še dodatno pomoč, čeprav so številne države z ukrepi pomagale že doslej. “Treba se je zavedati, da odpiranje še ne pomeni okrevanja. Dva meseca odprtja ne moreta nadomestiti šestih mesecev zaprtja,” je opozorila. Prav tako je poudarila, da ima sektor željo investirati v trajnostne rešitve, a za to je potrebno najprej ustvariti prihodke.

Pandemija je sicer spremenila potovalne navade ljudi. Cardenasova je ocenila, da to pomeni, da se bo moral temu prilagoditi tudi turizem. Ocenila je, da bodo ljudje potovali bolj odgovorno, bolj jih bo zanimalo, kakšen vpliv imajo na okolje in skupnost, v katero prihajajo. “Vsi skupaj se bomo morali naučiti živeti z virusom in premisliti poslovne modele,” je poudarila.

Audrenova je izpostavila, da se je v času krize izgubilo veliko človeškega kapitala. “Težave z delovno silo niso nove, postajajo pa kritične in žal na to nimamo odgovora,” je dejala. Izpostavila je pomen pripravništev in se zavzela za sodelovanje na evropski ravni na področju kadrov.

Hardy pa je ocenil, da se turizem preveč osredotoča na leto 2019 in doseganje takratnih številk, čeprav se je sektor že takrat želel preoblikovati v bolj trajnostnega – čemur se je treba posvetiti tudi zdaj.

Turistka na Malti
Turistka na MaltiFOTO: Shutterstock

Več na: https://www.24ur.com/novice/tujina/na-bsf-tudi-o-varnostnih-in-klimatskih-izzivih-ter-turizmu.html

Kategorija: Gostinstvo in turizem, Novice


Jaz tebi!