Fiskalni svet: ključni razlog za povečanje izdatkov je izplačilo covidnih dodatkov

| 4. 11. 2021
Kam je šel denar, ki smo si ga izposodili predvsem za boj proti pandemiji (zanj smo do zdaj namenili 4,7 milijarde evrov) in kako ga bomo vrnili? Minister za finance je pred časom dejal, da bomo ta primanjkljaj nadomestili s polno zaposlenostjo in gospodarsko rastjo, a fiskalni svet opozarja, da so izračuni nerealistični. Trenutno smo pri 86 odstotkih javnega dolga glede na bruto domači proizvod, medtem pa je odbor za finance obravnaval proračuna za letos in prihodnje leto, ki predvidevata povečanje izdatkov.
Omogoči uporabo piškotkov za ogled video vsebin, za boljše delovanje in napredno oglaševanje in si ob pregledu vsebin zagotovi optimalno uporabniško izkušnjo.OMOGOČI PIŠKOTKE

“Treba je bilo zagotoviti dodatna sredstva za izvajanje ukrepov, povezanih z obvladovanjem nalezljive bolezni covid-19, in treba je bilo sprejeti ukrepe za spodbujanje gospodarstva,” je danes pojasnjeval minister za finance Andrej Šircelj.

A Fiskalni svet opozarja, da se je vlada letos odločila, da ne bo šla v rebalans proračunov, ampak v spremembe kar v okviru protikoronskih ukrepov. “To je zakonsko sicer mogoče, ampak je netransparentno,” trdi predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun. 

Iz dokumentov pa izhaja, da je ključni razlog za povečanje izdatkov izplačilo covidnih dodatkov v javnem sektorju, ki so v epidemiji deloma ušli izpod nadzora. Od začetka epidemije marca lani do septembra letos so znašali več kot 900 milijonov evrov, od tega samo letos okoli 700 milijonov evrov.

Poslabšanje javnih financ in veliko zadolževanje je do neke mere razumljivo, a prav zato, ker ne vemo, kako dolgo bo še epidemija trajala in koliko stroškov bo zahtevala, je takšna javno finančna politika nesprejemljiva, pravi Kračun.

Občutno višanje izdatkov v letu 2021 zastavlja podlago za strukturno poslabšanje položaja javnih financ tudi v prihodnje. To potrjujejo predlogi zakonov, ki jih državni zbor že obravnava. Zakon o dolgotrajni oskrbi prelaga odločitev o sistemskem viru financiranja v leto 2024 oziroma 2025. Predlagane spremembe dohodnine naj bi imele po modelskih simulacijah, ki jih je napravil Fiskalni svet, negativne posledice za javne finance  v daljšem časovnem obdobju. Predlog s tako obsežnimi posledicami za raven javnih prihodkov bi morali spremljati ukrepi, ki bi te posledice nevtralizirali, pravijo.

Predlagana je tudi že tretja izredna uskladitev pokojnin v zadnjih treh letih, ki predstavlja dodaten trajni pritisk na javne finance. Ob tem znova niso predstavljeni ukrepi, ki bi zagotovili vzdržnost financiranja pokojninske blagajne, so še opozorili.

Minister za finance je sicer ob predstavitvi novega zakona o dohodnini dejal, da bomo izpad nadomestili s polno zaposlenostjo in gospodarsko rastjo. “Teoretično je to možno, ampak bi morala biti gospodarska rast takšna, kot je letos še naslednjih deset let, poraba pa se ne bi smela prilagajati ali spreminjati. Ostati bi morala na enaki ravni,” pravi Kračun.

Kaj nas torej čaka in kdo bo plačal trošenje, ki je bilo na trenutke tudi netransparentno, je vprašanje, ki si ga zastavljajo tudi ekonomisti.

Kategorija: Korona virus, Novice


Jaz tebi!