Radovedni Japonci, radodarni Avstrijci in gostinci brez zalog vina

| 15. 11. 2021
Priljubljeno martinovo, ki za dobršen del Slovenije predstavlja vsesplošni praznik, za Štajerce pa kar novo leto, je tudi letos ostalo v senci ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Pandemija pa ni odnesla samo rajanj, ampak je dodobra zarezala tudi v poslovanje vinogradnikov in vinarjev. Naši sogovorniki z zahoda in vzhoda države menijo, da bi se morala država osredotočiti na povečanje izvoza in na obiskovalce iz bližnjih držav, svarijo pa, da omejitveni ukrepi za gostince vplivajo na celotno verigo.
Prodaja vina v koronačasih ni preprosta ne doma ne v tujini.
Prodaja vina v koronačasih ni preprosta ne doma ne v tujini.FOTO: Shutterstock

Dnevi okoli martinovega so čas, ko ljudje pogosteje zahajajo v vinske kleti, osebni stik pa je pomemben tudi za vinarje, opisuje prvi mož Vinske družbe Slovenije Marjan Colja: “Taka srečanja so tudi pravi trenutek za to, da izobrazimo svojega bodočega kupca, že obstoječega pa pripravimo do tega, da gre mogoče še kakšno stopničko višje. Da ve, da je vino, ki je še enkrat dražje, tega denarja tudi vredno. Da ne gre samo za neko obliko steklenice, ampak tudi za vsebino, pri kateri je večji poudarek na kakovosti grozdja.”

“Manj in boljše”

Pravi, da si vinarji želijo, da bi kultura pitja prešla k manjšim količinam popitega vina in višji kakovosti. “Vemo, da alkohol ni najboljši dejavnik, a vina brez alkohola ne more biti. Poudarjamo pa zmerno pitje, kozarček ob hrani, ne pa litri in litri,” izpostavlja pomen vedno večje ozaveščenosti, da je prekomerno uživanje alkohola zdravju škodljivo. Vsekakor pa želijo potrošnike usmeriti k slovenskim izdelkom, saj vina iz uvoza denar puščajo zunaj države, s tem se tudi ne podpira ohranjanje kulturne dediščine in krajine, izpostavlja sogovornik, ki je hkrati tudi direktor kleti Vina Kras.

Ob tem poudarja pomen velikih kleti na posameznih območjih, ki jih vidi kot motor tamkajšnjega kmetijstva, saj odkupujejo grozdje od lokalnih kmetovalcev, jim tako dajejo košček kruha, hkrati pa ohranjajo tudi obdelanost površin na tem teritoriju. Pri kraški zadrugi se držijo načela, da je odkupna cena grozdja, ki je določena za lanski letnik, najmanj taka tudi letos. Povprečna odkupna cena za kilogram grozdja je tako trenutno pri 75 centih.

Policija ob martinovem opozarja na treznost za volanom.
Policija ob martinovem opozarja na treznost za volanom.FOTO: Damjan Žibert

Omejitev gibanja na občine zelo prizadela domačo prodajo

Sami sicer pridelujejo vino teran, ki se ga drži sloves, da blagodejno vpliva na kri, ljudje pa ga kupujejo predvsem zato, da si ob kosilu privoščijo le kakšen kozarček: “Zato je prodaja precej konstantna, tudi lani smo zabeležili padec za le odstotek ali dva,” opisuje, kako so tudi v letu 2020, ki ga je zaznamovala pandemija, kupci še naprej posegali po steklenicah na trgovinskih policah. “Slabše pa so jo odnesli tisti Kraševci, ki so teran običajno prodajali doma, saj je bilo prepovedano prehajanje med regijami in občinami, kar je močno vplivalo na prodajo,” je pojasnil za 24ur.com.

“Nas pa so omejitve gibanja teple predvsem pri turizmu, ogledih kleti in degustacijah. Medtem ko smo imeli pred koronakrizo 8000 obiskov,  jih ni bilo lani nič, letos pa le nekaj malega. Spremenila se je tudi struktura – gre za manjše skupine in za družine, pozitivna stvar je morda le to, da več trošijo,” se smeji sogovornik, ki poudarja, da so za Kras sicer najpomembnejši avstrijski gostje. “Poznajo naša vina, ko pridejo v naš vinski bar, se običajno kar izprsijo – to je 300, 400, 500 evrov mimogrede. Zato menim, da bi se morala Slovenija še bolj osredotočati na turiste iz sosednjih držav – poleg Avstrije še na Nemčijo, Madžarsko, Češko in Italijo,” je prepričan prvi mož organiziranega združenja slovenskih vinogradnikov in vinarjev.

Ameriški trg se počasi pobira, presenečenje Japonska

Globalni segment je za našo spletno stran povzel tudi Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda, ki je največja pridelovalka in izvoznica slovenskih vin. So zadruga, ki jo sestavlja kar 400 vinogradniških družin z območja Goriških brd. Gre za solastniško strukturo, ena družina pomeni en glas, pojasnjuje sogovornik.

“Glede na to, da skoraj polovico prihodka ustvarimo v tujini, nas je zaprtje trgov krepko prizadelo. Zaprtje Amerike, predvsem pa Azije, Kitajske,” priznava. Od poletja naprej pa se vendarle kaže postopno odpiranje vsaj ZDA in štirje njegovi sodelavci so se pravkar vrnili od tod (letos so tja potovali že trikrat), kar jih navdaja s precejšnjim optimizmom. “Moram reči, da je Američanom tudi veliko lažje razložiti kaj o Sloveniji, zdaj ko imamo zgodbe Luke Dončića, Anžeta Kopitarja in naših kolesarjev. Zdaj lahko poleg vina govorimo še o čem drugem,” v smehu dodaja.

“V Aziji pa je zgodba drugačna. Še vedno kaj pošljemo na Kitajsko, ampak tja pač ne moremo iti, in če ni teh obiskov, predstavitev, potem tudi naročila upadajo. Tako da bomo namesto tiste izjemne rasti, ki smo jo načrtovali na Kitajskem, komaj dosegli rezultate, ki smo jih imeli tik pred pandemijo,” zmajuje z glavo.

Kot svetlo točko v Aziji pa vseeno izpostavi Japonsko, kjer se bodo lahko zaradi dolgoletnega sodelovanja z izvoznikom in ohranjanja stika s pomočjo digitalnih degustacij pohvalili celo z rekordnimi količinami. Slovenska vina jih tam namreč močno zanimajo. Med trgatvijo so tako denimo organizirali tudi spletni dogodek na temo japonske kulinarike in briških vin, na katerem je prisostvoval tudi veleposlanik. Degustacija je v koronačasih videti tako, da na Japonsko najprej odromajo vina, nato steklenice hkrati odprejo v deželi vzhajajočega sonca in v Sloveniji, po videopovezavi pa potem potekata predstavitev in istočasno okušanje vina. “Vse te degustacije imajo vedno še en pomemben element. Ne govori se samo o vinu – predstavimo tudi deželo, način življenja, navade, tradicijo, kulinariko. Gre za najmanj pol ure ali 45 minut intenzivne predstavitve Slovenije. Dela se s ključnimi kupci, uvoznik poskrbi, da so prisotni ključni distributerji, in tako se gradi mozaik,” pojasnjuje sogovornik, ki pričakuje, da bodo letos na Japonsko poslali več kot 300.000 steklenic vina.

Na Kitajskem, kjer so slovenska vina vedno bolj cenjena in prepoznana kot zelo kakovostna, sicer pravkar poteka sejem ProWine 2021, na katerem se predstavljajo tudi vinarji Edi in Marjan Simčič, Ščurek, Ferdinand, Kristančič, Erzetič, Santomas, Vinakoper, Vinska klet Ptuj, Radgonske gorice, Panvita Marof in Steyer, vendar Peršolja opozarja, da gre samo za predstavitev izdelkov. Stroge protikorononske omejitve potovanja tja praktično onemogočajo, zato so tam le njihovi kitajski predstavniki in uvozniki. “To štejemo za ohranjanje posla, če so tam tudi naši, ki lahko pridobivajo nove kupce, pa je to širjenje posla. V vinskem svetu šteje konsistenca, to ne pomeni, da greš tja enkrat ali dvakrat – v vinskem svetu si ali pa nisi,” pravi.

Povečanje izvoza bi moralo biti tudi slovenski strateški cilj

V prihodnost vseeno zre z optimizmom. Kot pravi, je bil v Brdih pridelek ne glede na vse količinsko enak kot lani. Opisuje ga kot “dokaj normalnega” in pravi, da bi bil s takim zadovoljen tudi prihodnje leto. “Bil pa je izjemno kvaliteten, ker je bila dolga suha in ne pretopla jesen. Tako da bomo imeli poleg vrhunskih belih vin tudi vrhunska rdeča. Ker se svet po pandemiji praktično na novo vzpostavlja, računam, da bo letnik 2021 močno orodje za pridobivanje novih kupcev in povečevanje ugleda slovenskih vin,” meni.

Sami trenutno izvozijo 42 odstotkov vsega pridelanega vina, njihov cilj pa je doseči 50 odstotkov prihodkov iz izvoza ustekleničenega vrhunskega vina. Prepričan pa je, da bi si morala tudi Slovenija kot vinorodna dežela zastaviti strateški cilj, da bo v obliki buteljk izvozila vsaj 20 odstotkov vsega pridelanega vina v srednjem in visokem kakovostnem razredu. Zdaj smo šele pri šestih ali sedmih odstotkih, opozarja.

Omejitve za gostince vplivajo na celotno verigo.
Omejitve za gostince vplivajo na celotno verigo.FOTO: Shutterstock

Gostinci ne delajo več zalog

Za večje slovenske kleti, ki so močno vpete v gostinsko verigo, pa je bila pandemija hud udarec.

V Ptujski kleti predstavlja prodaja v gostinstvo približno 50 odstotkov prodaje v segmentu haložana, ki je eno najbolj priljubljenih vin v gostinstvu. Sprejemanje omejitvenih ukrepov v času pandemije pa je seveda vplivalo tudi na to. “Leta 2020 smo na letni ravni zabeležili skoraj 25-odstotni padec celotnih prihodkov, pri blagovni znamki haložana pa celo polovico. Letos smo v tistih mesecih, ko smo imeli bolj sproščeno gibanje, prišli do številk pred koronakrizo, zdaj pa je situacija spet kar dramatična. Ker ne vedo, kakšna bo prodaja v prihodnjih mesecih, se gostinstvo ne zalaga več,” opozarja Vinko Mandl. Čeprav gostinski lokali za zdaj ostajajo odprti, je strežba že omejena le do 22. ure, nihče pa ne ve, ali bo to tudi zadnji omejitveni ukrep. “Če govoriva o številkah, smo do konca avgusta prodali sto enot vina na teden. Ko se je začelo najavljati, da bodo jeseni v veljavo stopili določeni ukrepi, je prodaja padla na 50 enot na teden. Zdaj pa smo že pri zgolj 30 enotah na teden. Gostinci ne naročajo novih zalog, ker ne vedo, kakšen bo obisk,” vodja trženja pojasnjuje, kako se to potem pozna na celotni verigi.

Celotna branža je imela sicer možnost destilacije presežkov vin. “Morda je mati narava letos vendarle uvidela, da nimamo potrebe po velikih količinah, in nam je dala odlično kakovost, a manjše količine. Na Štajerskem smo v povprečju prevzeli približno 20 odstotkov manj grozdja kot pretekla leta. Je pa zato drugačna ekonomika, fiksni stroški na enoto so višji, grozdje je dražje. Nimamo pa presežnih zalog, zato mislim, da prihodnje leto ne bodo potrebni ukrepi glede presežkov vina, bomo pa vinogradniki in vinarji najverjetneje potrebovali razumevanje potrošnika, saj bomo morali dvigniti cene,” zaključuje naš štajerski sogovornik.

Kategorija: Gostinstvo in turizem, Korona virus, Novice


Jaz tebi!