Nemčija je še naprej priložnost za slovenske izvoznike

| 9. 12. 2021
Naša blagovna menjava z Nemčijo se letos povečuje, po drugi strani pa je z novo koalicijo pričakovati bolj prilagodljivo fiskalno politiko in obsežne naložbe.
Fotografija: Naša podjetja so pred epidemijo v Nemčiji ustvarila za več kot šest milijard evrov blagovnega izvoza. FOTO: Pool New Reuters

Naša podjetja so pred epidemijo v Nemčiji ustvarila za več kot šest milijard evrov blagovnega izvoza. FOTO: Pool New Reuters

Nova vladajoča koalicija v Nemčiji ne bo pomembno vplivala na gospodarsko poslovanje med državama, ocenjuje glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc. Prepričan pa je, da bo Nemčija »še okrepila investicije v zeleno in digitalno infrastrukturo, tudi z inovativnim pogledom na fiskalno pravilo. Predvidevamo, da bo s tem podprla spremembo fiskalnega upravljanja na ravni EU, predvsem z vidika investicij v zeleno in digitalno.«

Bojan Ivanc, GZS. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Bojan Ivanc, GZS. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Nemčija je tradicionalno lokomotiva evropskega gospodarstva ter hkrati tudi naša največja in najpomembnejša gospodarska partnerica. Naša podjetja so pred epidemijo tam ustvarila za več kot šest milijard evrov blagovnega izvoza, skupni obseg blagovne menjave pa je dosegal skoraj 12 milijard evrov.Po manjšem upadu menjave v lanskem pandemičnem letu so letošnji dosežki spodbudni. »V prvih devetih mesecih smo v Nemčijo izvozili za 5,1 milijarde evrov blaga, kar je bilo 800 milijonov več kot v istem času lani in hkrati 300 milijonov evrov več kot leta 2019. Vrednostno gledano se je izvoz v Nemčijo povečal bolj kot v druge države, relativna rast izvoza pa je bila skoraj enaka, kar pomeni, da je Nemčija ohranila svoj pomen v celotnem izvozu. Stroji in transportne naprave so predstavljali 60 odstotkov rasti izvoza, še petino pa izdelki iz kovin,« ugotavlja Ivanc.

Sogovornik pričakuje povečanje spodbud avtomobilski industriji za prehod na električno mobilnost s sočasno ukinitvijo nekaterih subvencij (nakup dizelskih vozil pravnih oseb). »Nemška avtomobilska industrija opozarja na manjše potrebe po delovnih mestih ob večjem prehodu na električna vozila, vendar je konkurenčni pritisk Tesle in drugih avtomobilskih proizvajalcev prevelik, da bi nemška podjetja odlašala z investicijami in razvojem elektromobilnosti. Slovenske družbe, ki so razvojni dobavitelji teh družb, imajo tako dobre priložnosti, saj poskušajo nemška podjetja dobavitelje izdelkov iskati tudi v regiji srednje Evrope, ker se zdaj bolje zavedajo tveganj iz multipolarnega sveta.«

Nova nemška vlada načrtuje tudi ambiciozen program gradnje novih javnih stanovanj in podporo stanovanjski gradnji vse do leta 2025. »S tem se poveča povpraševanje tudi po storitvah slovenskih izvajalcev (montaža, gradnja modularnih enot, okenskega pohištva in podobno),« še poudarja Ivanc.

Začetek v zapletenih razmerah

Nova nemška vlada sicer začenja delo v zapletenih makroekonomskih razmerah, ko je medletna inflacija s šestimi odstotki najvišja po letu 1992, medletna gospodarska rast pa je bila v tretjem četrtletju predvsem zaradi zapletov v dobavnih verigah skromna, le 2,6-odstotna, kar je pod načrti in napovedmi. Novi finančni minister Christian Lindner je tako že napovedal, da bo nova vlada inflacijo tesno spremljala, o čemer ob bogatih izkušnjah premiera Scholza, dolgoletnega šefa finančnega resorja, ni mogoče dvomiti.

Vlado sicer takoj čaka imenovanje novega predsednika nemške Bundesbank, ki bo prevzel krmilo nemške denarne oblasti po odstopu Jensa Weidmanna, zagovornika restriktivne denarne politike. Ta kadrovska odločitev bo seveda zelo pomembna tudi za prihodnjo smer delovanja ECB, pričakovati pa je manj zategnjeno, torej bolj »golobjo« držo Nemčije pri skupnem odločanju o prihodnji evrski denarni politiki.

FOTO: Ina Fassbender/Reuters

FOTO: Ina Fassbender/Reuters

Iz Berlina zdaj veje tudi precejšnja pripravljenost za spremembe fiskalnih pravil, predvsem ko gre za določbo, da javni dolg ne sme preseči 60 odstotkov BDP. To mejo je tudi Nemčija (s predvidenimi 71 odstotki konec tega leta) že krepko presegla, nova oblast pa se zaveda, da bodo po stroških pandemije potrebne velike javne naložbe tudi za zeleni prehod, digitalizacijo in razvoj infrastrukture, zato poudarja, da sta poleg stabilnosti pomembna tudi rast in razvoj.

Scholzeva vlada je tako našla inovativno rešitev, kako obiti fiskalno pravilo. Del sredstev iz preteklega, a neizkoriščenega zadolževanja za protikoronske ukrepe bo namreč prerazporedila za drugačne namene (dokapitalizacijo in spremembo razvojne banke KfW v razvojno agencijo, pomoč nemškim železnicam in družbi, ki gradi subvencionirana stanovanja). To naj bi ugodno vplivalo na rast, ne bo pa neposredno vplivalo na kršenje fiskalnega pravila, ki naj bi ga spet začeli spoštovati na začetku leta 2023.

Kategorija: Aktualno globalno, Novice


Jaz tebi!