Kako naj podjetniki pridejo do svežega denarja v letu 2022?

| 17. 1. 2022
Podjetniki, iščete finančne vire pomoči za širitev poslovanja ali za vstop na tuje trge? Morda pa potrebujete le financiranje obratnega kapitala?

Tradicionalno so banke ponujale najcenejše tržne vire za podjetniško financiranje. A žal so banke v zadnjih 10 letih zmanjšale skupni obseg takih posojil na manj kot polovico.

Obseg bančnih posojil podjetjem med letoma 2010 in 2020 v Sloveniji (v mio EUR), vir: Bilten Banke Slovenije

Obseg bančnih posojil podjetjem med letoma 2010 in 2020 v Sloveniji (v mio EUR), vir: Bilten Banke Slovenije

Banke poslujejo v okoliščinah zaostrenega nadzora, zato bančne zavrnitve ob prošnji za financiranje ne jemljite osebno. Ne obupajte, temveč svojega bančnika povprašajte o razlogih za zavrnitev. Morda lahko bančne zadržke odpravite in naknadno pridobite njihov denar. A naj vas ne skrbi preveč. Bančna zavrnitev nikakor ni pokazatelj (ne)razumnosti vaše ideje. K sreči je na trgu veliko drugih, alternativnih virov financiranja. Ti so:

  • nebančni dolžniški viri,
  • viri lastniškega kapitala,
  • javna (ne)povratna sredstva,
  • sproščanje notranjih rezerv družbe,
  • novodobne alternative financiranja.

Med nebančnimi posojilodajalci je kar nekaj ponudnikov. Poglejmo si, na kakšne načine še lahko pridete do svežega denarja v podjetju.

Leasing

Leasing vam omogoča, da proti plačilu manjšega mesečnega nadomestila (najemnina ali obrok odplačila) nekdo drug »založi glavnico«, ki jo potrebujete za pridobitev osnovnih sredstev. Leasingodajalec kupi osnovno sredstvo in ga preda v uporabo leasingojemalcu. Tipični primeri so najem vozila, poslovnega prostora ali proizvodne opreme. Gre torej za gospodarski posel, ki je po svoji vsebini podoben financiranju.

Zanimiv primer uporabe leasinga kot vira financiranja je tako imenovani »Sell and Lease Back« (prodaja in povratni najem), pri čemer družba proda svojo (ne)premičnino leasingodajalcu in hkrati najame isto (ne)premičnino. Prodajalec (ne)premičnine tako hkrati postane najemnik, kupec pa najemodajalec. Na tak način družba pride do svežega »dolgoročnega« denarja, ki ga lahko uporabi za razdolžitev ali za financiranje rasti.

Lizinški vir je relativno enostaven in ga lahko pridobite v precej kratkem času, v le nekaj tednih.

Faktoring

Faktoring je storitev, pri kateri finančni vlagatelj/prevzemnik odkupi vaše terjatve do vaših kupcev, preden le-te dospejo v plačilo. Na tak način si lahko zagotovite likvidnost več tednov, preden pričakujete dejansko plačilo od vaših kupcev. Namesto vas bo na plačilo vašega kupca čakal vlagatelj/prevzemnik terjatve.

Vlagatelj/prevzemnik običajno želi obvestiti vašega kupca o prevzemu terjatev in zahtevati plačilo obveznosti neposredno na svoj bančni račun. Z nekaterimi finančnimi vlagatelji pa se je možno dogovoriti za tihi odstop terjatev, pri katerem vlagatelj/prevzemnik ne obvesti vašega kupca o prevzemu terjatev. Mnogo podjetij, ki potrebujejo financiranje, namreč s faktoringom ne želi vznemirjati svojih kupcev.

Posebno obliko faktoringa predstavlja tudi dobaviteljski faktoring. Če vam dobavitelji ponujajo popust za takojšnje plačilo (t.i. cassa sconto), vi pa za to nimate likvidnosti, lahko prosite finančnega vlagatelja, da namesto vas takoj plača vašemu dobavitelju, s čimer si zagotovite popust. Namesto dobavitelja na vaše plačilo čaka finančni vlagatelj. Tak način financiranja ima smisel le, če je dobljeni popust pri dobavitelju večji, kot je strošek financiranja pri finančnem vlagatelju.

Faktoring za večino podjetij predstavlja najhitrejši vir financiranja, saj je lahko dosegljiv že v nekaj dneh oziroma v primeru utečenega sodelovanja že v nekaj urah. Na spletnem trgu Borze terjatev lahko koristite izjemno hitro in enostavno obliko faktoringa. Borza terjatev lahko zagotovi financiranje s tihim faktoringom že v dveh urah. Ponudbo preverite TUKAJ.

Foto: Shutterstock

Foto: Shutterstock

Franšizing

Franšizing je pogodbeno razmerje, v katerem franšizodajalec franšizojemalcu odstopi pravico do uporabe zaščitenih konkurenčnih prednosti, ki jih je razvil, ne da bi franšizojemalec zanje vnaprej plačali kupnino. Gre torej za priljubljeno obliko dostopa do uporabe blagovne znamke, delovnih metod, t.i. know-how-a, sistema trženja in druge intelektualne lastnine, pri čemer franšizojemalec nima dovolj denarja (ali drugih virov) za lasten razvoj tako pridobljenih konkurenčnih prednosti. Franšizodajalec bo franšizojemalcu dovolil uporabo preverjenega poslovnega sistema/modela, najpogosteje v zameno za delež prihodkov, včasih pa tudi za druge vrste rednih nadomestil.

Pomembno se je zavedati, da franšizodajalec franšizojemalcu običajno nalaga stroge dolžnosti in omejitve. Preden se odločite za franšizing, pozorno preberite pogoje franšizodajalcev ter opredelite prednosti in slabosti, ki jih s franšizo pridobite. Na trgu obstaja več oblik franšizinga, ki se ločijo zlasti glede na predmet franšize, na naravo dajalca ali prejemnika franšize in na stopnjo prenosa poslovnega sistema/modela.

Sivi trg

Do denarja lahko hitro pridete tudi na sivem trgu, vendar velja opozoriti, da je takšen vir financiranja običajno zelo drag ali celo oderuški; izterjava pogosto ne poteka skladno z zakoni. Zaradi neusmiljenosti nekaterih posojilodajalcev na sivem trgu je lahko tak vir financiranja za vas visoko tvegan.

Obveznice

Izdaja obveznic velja za zahtevnejšo obliko financiranja, pri čemer izdajatelj obveznic vlagateljem na trgu »proda« obveznice. Obveznica je dolžniški vrednostni papir, pri katerem se izdajatelj obveznice obveže, da bo ob določenem času poplačal glavnico in dogovorjene obresti (razen izjem). Vlagatelji ocenijo sedanjo vrednost pričakovanih prihodnjih plačil izdajatelja obveznic upoštevajoč svoje zahtevane donose in tveganja. Izdajatelj obveznice je poleg podjetij lahko tudi država, občina ali investicijski sklad.

Za izdajo obveznic boste potrebovali več mesecev. Lahko računate na to, da boste morali za pomoč prositi izkušenega finančnega svetovalca/posrednika, kar ni poceni. Vlagatelji bodo pri izdaji obveznic od vašega podjetja, podobno kot banke, pričakovali določeno kapitalsko moč in včasih tudi stvarna zavarovanja.

Kapital

Vsaka kapitalska družba potrebuje za redno poslovanje in za rast dovolj kapitala, ki predstavlja njen lastni in dolgoročni vir. Brez zadostnega kapitala boste kot podjetnik težko prepričali banke in druge dolžniške vlagatelje v dolgoročno stabilnost poslovanja. Vlagatelji zagotovo pričakujejo, da vsaka družba svoja dolgoročna sredstva financira z dolgoročnimi viri.

Poslujoče podjetje lahko svež kapital najhitreje pridobi od obstoječih lastnikov, ki svojo družbo že poznajo. Če obstoječi lastniki ne morejo ali nočejo dokapitalizirati družbe, ima družba precej zahtevnejšo nalogo prepričati nove/neodvisne vlagatelje, potencialne bodoče lastnike k vpisu svežega kapitala v družbo. Za vpis kapitala novih vlagateljev morajo biti obstoječi lastniki pripravljeni razredčiti svoje lastništvo in vpliv v družbi.

Več: https://svetkapitala.delo.si/finance/kako-naj-podjetniki-pridejo-do-svezega-denarja-v-letu-2022/

Kategorija: Finance, Novice


Jaz tebi!