Kaj nas čaka ob vse višji inflaciji?

| 25. 5. 2022

Nas čaka recesija? To je vprašanje, ki si ga zastavljajo Evropska unija, države, podjetja, vse bolj pa tudi že potrošniki. Pandemija še vedno povzroča težave, polizdelki iz Kitajske še vedno prihajajo z zamudami, dobavne verige pomembnih prehrambnih izdelkov so zaradi vojne v Ukrajini prekinjene, pšenica se je v letu dni podražila za 80, nafta za 90 odstotkov. Kaj nas čaka in kaj v spopadu z vse višjo inflacijo in nižjo gospodarsko rastjo državam priporoča Evropska unija?

Povečana potrošnja na eni strani, prekinjene dobavne verige s Kitajske zaradi covida, nato pa še zaradi invazije na Ukrajino –  vse to je zvišalo cene na napoved, da bo letošnja inflacija tja do sedem odstotkov, v Evropski uniji 6,8 odstotka. SURS je jasno izračunal, da se je blago za vsakodnevno rabo podražilo za 10 odstotkov, pravi finančni analitik Blaž Hribar, ki že zaznava slabše razpoloženje potrošnikov tako v svetu kot pri nas.

“Dejstvo je, da so ljudje zaradi tega slabo razpoloženi. Ko jih sprašujejo – v Angliji, Ameriki pa tudi pri nas – kaj si mislijo o finančnem položaju svojega gospodinjstva, so zelo slabo, ekstremno slabo razpoloženi. Na eni strani vidijo energetsko draginjo, hrano, vse se draži na drugi strani plača raste ampak tudi ne dovolj, da bi to nadomestila.”

padec BDP

Evropska centralna banka ima v rokah škarje in platno na strani ponudbe denarja, s tem ko dviguje obrestno mero, da bi se povpraševanje nekoliko znižalo. A ključen problem je geopolitičen, poudarja Hribar. “V dragi nafti, v dragem plinu, v dragi elektriki, na to centralni bankirji ne morejo vplivati. Dragem žitu, dragi moki, na to centralni bankirji ne morejo vplivati. Problem ni v stolpnici v Frankfurtu in obrestnih merah, je tudi tam delček, ampak glavni, ki ga ne morejo naslovit centralni bankirji, je pa tukaj,” pravi Hribar.

Evropska komisija je danes državam članicam priporočila vlaganja v zeleni prehod in digitalizacijo, da čim bolj zmanjšamo odvisnost od fosilnih goriv, hkrati pa priporočila tudi ohranitev odstopne klavzule pakta za stabilnost in rast, ki omogoča državam odstopanje od evropskih proračunskih pravil, tudi v prihodnjem letu, torej možnost večjega zadolževanja.

Paolo Gentiloni, evropski komisar za gospodarstvo, pravi: “Seveda imamo tveganja, da se bodo razmere poslabšale, zato smo prvič v naših napovedih zelo jasni, da lahko pride do resnih in negativnih scenarijev, ki so podkrepljeni z izračuni možnih negativnih izidov. Hkrati pa imamo, na pozitivni strani, dejstvo, da je pomoč za  gospodarstvo, vlaganja in rast tu ter na voljo. V mehanizmu za okrevanje in odpornost.” In napoveduje, da bi lahko imeli nekakšno tehnično recesijo, kar pomeni dva zaporedna trimesečja negativno rast, a samo pri nekaterih državah.

Kaj na mogočo recesijo pravi analitik?

“Če na indekse potrošniškega razpoloženja pogledam kot finančnik, so ti na nivojih leta 2008, ko so banke propadale ena za drugo. Potrošnik je tisti, ki je trenutno v zelo slabem razpoloženju, in to je tisti sprožilec, ki lahko potem zniža potrošnjo, zniža prodajo podjetji in potem podjetja odpuščajo,” pravi Hribar.

Gentiloni pa dodaja, da z zelenim prehodom ne delamo luknje, ki jo bomo zgolj mašili, ampak imamo projekte, ki so realni in ki bi lahko nadomestili nekatera morebitna propadla podjetja. A dejstvo je tudi, da bo za zeleni prehod potrebnih nekaj let.

Kategorija: Novice


Jaz tebi!