Skromen napredek Slovenije na lestvici konkurenčnosti

| 15. 6. 2022
Slovenija je na svetovni lestvici, ki jo pripravlja inštitut IMD, napredovala za dve mesti, s 40. na 38., a krepko pred nami so baltske države in Češka.
Fotografija: Druge države v primerjavi s Slovenijo na lestvici IMD napredujejo hitreje. Foto Jure Eržen

Druge države v primerjavi s Slovenijo na lestvici IMD napredujejo hitreje. Foto Jure Eržen

Slovenija je na svetovni lestvici konkurenčnosti, ki jo objavlja mednarodni inštitut za razvoj menedžmenta IMD iz švicarskega Lausannea, letos napredovala za dve mesti, s 40. na 38. mesto. Naša država je zabeležila največji napredek po merilu gospodarske uspešnosti, kjer smo se povzpeli s s 44. na 35. mesto, rahlo smo izboljšali tudi poslovno učinkovitost (s 45. na 43. mesto), pri vladni učinkovitosti smo še vedno med slabšimi, saj smo napredovali zgolj za eno mesto, s 43. na 42. Med štirimi merili smo sicer še vedno najvišje pri infrastrukturi, kjer smo zadržali lansko 33. mesto.

Med glavnimi dejavniki privlačnosti Slovenije ostajajo usposobljena delovna sila, izobraženi zaposleni, zanesljiva infrastruktura in odprta in pozitivna naravnanost. Najmanj pa k privlačnosti države prispevajo nekonkurenčni davki, premalo učinkovit pravni red, podjetniško okolje in pa usposobljena vlada, še kažejo izsledki raziskave, ki so jo pripravili na inštitutu za ekonomska raziskovanja EF v sodelovanju s Spiritom Slovenija in MGRT.

Izzivi za naprej

Kar zadeva vladno učinkovitost, so za naprej največji izzivi dobro izpeljani ukrepi za zajezitev cen energentov in hrane, priprava na morebitni ponovni izbruh epidemije in nujni ukrepi na področju zdravstva, učinkovitost izkoriščanja nepovratnih in povratnih evropskih sredstev, vključno z neizkoriščenimi kohezijskimi sredstvi, obdavčitev dela in kapitala in izboljšanje delovnopravne zakonodaje. Dodatni izziv pa je tudi aktualno povečanje števila vladnih resorjev na 20 ministrstev.

Pri gospodarski uspešnosti ostaja največje vprašanje, kako v največji meri obdržati nadpovprečno rast BDP, ki je lani znašala 8,1 odstotka. Za letos sicer Umar napoveduje 4,2-odstotno rast in več kot sedemodstotno stopnjo inflacije. Na lestvici gospodarske uspešnosti bomo višje tudi, če bomo pospešili investicijski cikel gospodarstva in končno potrošnjo. Podjetja čaka digitalna preobrazba in s tem povezana sprememba poslovnih modelov, ob tem pa se bo zmanjšala podpora sektorjem, ki jih je prizadela pandemija.

Izzivov seveda ne bo zmanjkalo tudi pri infrastrukturi. Poročilo navaja naložbe v zdravstvu in socialnem varstvu, zlasti ko gre za domove za starejše občane. Velik zalogaj bodo tudi naložbe v osnovni infrastrukturi, kot so posodobitev železnic z drugim tirom, karavanški predor, naložbe v energetske projekte na osnovi obnovljivih virov in ponovna oživitev letalskega prometa. Vlada bo morala takoj določiti tudi prednostne naložbe iz načrta za okrevanje in odpornost in poskrbeti za dvig inovativnosti, z naložbami v raziskave in razvoj, še navajajo avtorji priporočil za povečanje slovenske konkurenčnosti.

Pomembna pa bo tudi večja poslovna učinkovitost, kjer avtorji poudarjajo potrebo po povečanju inovacijske sposobnosti na vseh ravneh s spremembo menedžerskih praks, vrednot in poslovnega okolja. Pomembno bo tudi hitro odzivanje na negativne svetovne trende (problem nabav zemeljskega plina, naraščanje cen surovin in energentov, energetska učinkovitost). Pomembno bo tudi dvigniti dodano vrednost (ta letos znaša 53.000 evrov na zaposlenega), kar bo povezano z rastjo produktivnosti, digitalno preobrazbo podjetij in javnega sektorja, z usmerjenimi investicijami v inovativne, donosnejše projekte itd.

Najbolj konkurenčne skandinavske in azijske države

Najbolj konkurenčne države na svetu ostajajo tradicionalne favoritinje, med njimi prevladujejo skandinavske in manjše azijske države. Na prvem mestu je tokrat Danska, v prvi deseterici pa ji sledijo Švica, Singapur, Švedska, Hong Kong, Nizozemska, Tajvan, Finska, Norveška in ZDA. V konkurenci novih vzhodnih članic Unije nas še naprej po konkurenčnosti znatno prehitevajo Estonija (22.), Češka (26.), Litva (29.) in Latvija (35.), opazen napredek, z 59. na 46. mesto, pa je lani zabeležila tudi sosednja Hrvaška.

Kategorija: Aktualno globalno, Novice


Jaz tebi!