Razogljičenje Slovenije preko prehoda na krožno gospodarstvo

| 21. 6. 2022

V Sloveniji je v letih od 2019 nastajal Celoviti strateški projekt razogljičenja Slovenije preko prehoda na krožno gospodarstvo. Snovanje tega projekta je potekalo s sodelovanjem ministrstev, katerih pristojnosti segajo na področja, ki lahko največ prispevajo k razogljičenju in krožnemu prehodu, t.j. Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Ministrstva za infrastrukturo, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za javno upravo, Ministrstva za zunanje zadeve in Ministrstva za finance. Pri snovanju projekta so sodelovali tudi tuji partnerji: dve skupnosti znanja in inovacij Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (European Institute for Innovation and Technology, EIT), in sicer za podnebje (EIT Climate-KIC) in za področje surovin (EIT Raw Materials), ter Skupno raziskovalno središče (JRC) Evropske Komisije.

Namen projekta je, da z uvedbo načel krožnega gospodarstva prispeva k doseganju podnebnih ciljev in podpre razogljičenje Slovenije skladno s slovenskimi strateškimi dokumenti: Strategijo razvoja Slovenije 2030, Nacionalnim programom varstva okolja za obdobje 2020–2030, Slovensko industrijsko strategijo 2021–2030, Celovitim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom Republike Slovenije, Dolgoročno podnebno strategijo Slovenije do leta 2050 ter dokumenti kmetijske in gozdarske politike. Izvedba projekta bo podprla tudi doseganje ciljev in izvedbo aktivnosti, predvidenih v slovenskem Načrtu za okrevanje in odpornost.

Krovni cilj projekta pa je vzpostaviti temelje za sistemski prehod Slovenije v nizkoogljično krožno gospodarstvo s preobrazbo pristopov k načrtovanju in izvajanju politik. Projekt je zasnovan z uporabo modela sistemskega prehoda, ki je inovativen model naslavljanja kompleksnih izzivov. V primeru konkretnega projekta se nanaša na prehod na krožno gospodarstvo oziroma na uvedbo in izvajanje načel krožnega gospodarstva v vseh relevantnih politikah.

Model sistemskega inoviranja deluje po načelu »živega laboratorija« oziroma ustvarja prostor za preskušanje ustreznosti in učinkovitosti ukrepov, ki so vzvodi sprememb, ter za ugotavljanje, kaj je potrebno za preobrazbo celotnega sistema in obsega štiri faze:

  • oblikovanje namena in cilja: v tej fazi poteka prepoznavanje potreb, namena in želenega ciljnega stanja,
  • določitev okvira: v tej fazi poteka priprava strategije, ki obsega analizo stanja in prepoznavanje področij, kjer sistemske inovacije lahko spodbudijo njihovo preobrazbo,
  • orkestriranje portfelja: ta faza je jedro sistemskega inoviranja, saj gre za usklajeno in celovito spodbujanje iskanja inovativnih rešitev, povezovanje avtorjev inovacij, vzpostavljanje pretoka znanja, ustvarjanje sinergij in nadgrajevanje spoznanj,
  • platforma znanja: je ciljna faza procesa, ki pripelje do oblikovanja skupne platforme znanja, dognanj in izkušenj, iz katere črpajo vsi deležniki in odločevalcem služi kot osnova za načrtovanje in izvajanje politik in sprejemanje odločitev. Platforma znanja je dinamičen mehanizem, saj temelji na stalnem učenju iz dognanj in izkušenj, vezanih na portfelj inovativnih rešitev ter na vzpostavitev povratnih zank učenja za večji učinek.

Slovenija je izvedla prvi cikel 1. in 2. faze modela. V letih 2018 in 2019 je potekal proces prepoznavanja ciljev in potreb za prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo. Temu je sledil prvi cikel oblikovanja programov na prednostnih področjih, relevantnih za uvajanje načel krožnega gospodarstva, ki je bil zaključen leta 2020 in je privedel do prvega cikla programov Celovitega strateškega projekta razogljičenja Slovenije preko prehoda na krožno gospodarstvo.

Prvi cikel programov Celovitega strateškega projekta razogljičenja Slovenije preko prehoda na krožno gospodarstvo sestavlja več skupin aktivnosti:

  • aktivnosti za krepitev sposobnosti deležnikov pri oblikovanju in izvajanju politik, in sicer bodo nova znanja in orodja krepila sposobnosti deležnikov izobraževalnega, raziskovalnega in inovacijskega sistema, sistema lokalnega in regionalnega razvojnega načrtovanja, sistema spodbujanja podjetništva, razvoja zagonskih podjetij in drugih podpornih mehanizmov za gospodarske subjekte, prehranskega, gozdarskega, mobilnostnega in graditvenega sistema,
  • aktivnosti podpore gospodarskim subjektom pri uvajanju inovativnih krožnih poslovnih modelov in produktov, ki bodo namenjene:

– zagonskim podjetjem,

– malim in srednjim podjetjem,

– gospodarskim subjektom ključnih investicijskih področjih in verig vrednosti: gozd in les, graditev, mobilnost, predelovalne industrije in prehranski sistem,

  • aktivnosti na drugih izbranih področjih: spremljanje in ocenjevanje krožnega napredka, uvajanje načel krožnosti v sistem javnih naročil, celostno načrtovanje politik z uporabo mehanizma »laboratorij tranzicijskih politik«, financiranje ukrepov prehoda na nizkoogljično krožno gospodarstvo s sredstvi javnih in zasebnih virov,
  • vzpostavitev slovenskega stičišča za krožno gospodarstvo oziroma za pametni in krožni prehod, ki bo v začetni fazi na virtualni način povezovalo deležnike na področju krožnega gospodarstva v Sloveniji in delovalo kot regionalno stičišče za sodelovanje s sosednjimi državami na področju krožnega gospodarstva.

Celoto projekta sestavljajo programi, vsebinsko združeni v tri stebre:

  • pametne in krožne skupnosti,
  • krožni razvoj ter krožne politike in znanost
  • horizontalni programi, ki se navezujejo na vse programe v stebrih: stičišče za krožno gospodarstvo, financiranje krožnega prehoda in krožne verige vrednosti, ki zajemajo deležnike i) predelovalne verige vrednosti, ii) mobilnostne verige vrednosti, iii) prehranske verige vrednosti, iv) gozdno-lesne verige vrednosti, v) graditvene verige vrednosti in vi) skupne podporne mehanizme za vse verige vrednosti.

Viri:httpss://www.e-okolje.si/vsebine/kro%C5%BEna-ekonomija/razoglji%C4%8Denje-slovenije-preko-prehoda-na-kro%C5%BEno-gospodarstvo/

Petra Weber, Območna obrtno-podjetniška zbornica Sežana

Svetovalka SPOT, SPOT svetovanje Obalno-kraške regije

_____________________________________________________________________________

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javne agencije.

Kategorija: SPOT


Jaz tebi!
To spletno mesto uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.