Fleksibilne oblike dela

Fleksibilno delo je sodobna oblika dela, ki je vedno bolj zaželena med zaposlenimi. Različne raziskave so pokazale, da je prilagojena oblika dela najbolj pogodu mlajšim generacijam. Kaj sploh je fleksibilno delo?

Gre pravzaprav za delovni vzorec, ki se razlikuje od ustaljenega. Ko govorimo o fleksibilnem urniku dela, imamo v mislih predvsem prilagodljiv delovni čas. Na primer, da lahko zaposleni v službo prihajajo kadar koli v dopoldanskem času in odidejo kadar koli v popoldanskem času. Veliko podjetij že ponuja možnost prihoda med 7. in 8. uro in odhoda med 15. in 16. uro.

Fleksibilni delovni pogoji vključujejo tudi krajše delovne tedne, namesto pet dni po osem ur, zaposleni delajo štiri dni po 10 ur. Ta oblika je zelo aktualna v nemških podjetjih, medtem ko skandinavske države ponujajo skrajšan delovni čas, najpogosteje 32 ur na teden, po potrebi pa morajo zaposleni službene obveznosti dokončati doma.

Prilagodljivi delovni dogovori pa vključujejo tudi:

• Terminsko delo (med šolskimi počitnicami so dela prosti dnevi)
• Izmensko delo, prilagojeno zasebnemu urniku
• Letne ure (zaposleni mora delati določeno število ur na leto, razporejenost pa je odvisna od posameznika)
• Dnevno spreminjanje delovnega časa glede na obveznosti
• Delitev službe (dva zaposlena si delovne obveznosti razdelita čez dan)
• Delo od doma
• Hibridno delo

Medtem ko so ostale oblike dela pri nas še nekakšna neznanka, pa se delo od doma in hibridno delo vedno bolj uveljavljata. V času pandemije se je delo na daljavo pokazalo kot izredno učinkovito. Poleg tega, da se je zmanjšala možnost za širitev okužbe, se je produktivnost zaposlenih povečala. Zaposleni so bili ‘svobodni’, podjetja pa so privarčevala določene stroške.

Pozitivna stran fleksibilnega dela

Ne samo delo od doma, temveč so tudi ostale fleksibilne oblike dela pokazale pozitivne učinke. Nedavna študija, ki jo je pripravila Adecco Skupina v sodelovanju z LinkedInom, je pokazala, da fleksibilno okolje omogoča hitrejše napredovanje. Kar 54 odstotkov vključenih v fleksibilno delo lažje zasleduje svoje lastne cilje, od tega jih 29 odstotkov meni, da je to odskočna deska pred zaposlitvijo za polni delovni čas.

Glede na določene raziskave naj bi fleksibilno okolje omogočalo hitrejše napredovanje. Foto: Depostiphotos

Fleksibilna oblika dela pa je ugodna tudi za delodajalce. Ena izmed raziskav podjetja FlexJobs je pokazala, da 65 odstotkov vprašanih meni, da bi bili bolj produktivni, če bi lahko delali od doma.

Kaj pa plača?

Glede fleksibilnega dela se velikokrat pojavlja tudi vprašanje, kaj je v takem primeru s plačo. Je zaradi ugodnosti manjša? Od zaposlenih se pričakuje in celo zahteva, da so delovne obveznosti opravljene v skladu z delovnim planom, ne glede na obliko dela. Tako načeloma velja, da plača ostaja enaka, čeprav je bilo delo opravljeno izven pisarne podjetja.