Vlada je danes obravnavala izhodišča za še zadnjo fazo ukrepov za naslovitev energetske draginje, to je za ukrepe za podjetja in določene javne zavode. Med ukrepi bodo shema za subvencioniranje cen elektrike in plina ter za subvencioniranje čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa. Sveženj naj bi začel učinkovati 1. januarja.

Vlada je po besedah ministra za infrastrukturo Bojana Kumra sprejela tri sklepe.

Ministrstvo za infrastrukturo mora do konca meseca pripraviti vso potrebno zakonodajo za naslovitev draginje pri vseh odjemalcih, ki še niso zajeti v ukrepu regulacije cen elektrike in plina za 2023.

Po ministrovih besedah bo Slovenija s to zakonodajo v celoti prenesla evropsko uredbo, sprejeto jeseni, in tako gospodarstvu omogočila vse oblike pomoči, ki jih ta zakonodaja dovoljuje.

Gospodarsko ministrstvo bo moralo pripraviti konkretni interventni zakon s formulo in kriteriji za pomoč gospodarstvu, ministrstvo za delo pa ukrepe za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanje delavcev na domu.

Spodbujanje varčevanja

Danes je vlada obravnavala okvir za shemo za subvencioniranje cene elektrike pri malih, srednje velikih in velikih podjetjih ter pri zavodih, za katere cena elektrike v prihodnjem letu še ni regulirana.

Shema bo spodbujala varčevanje z energijo. Tako bo država subvencionirala ceno elektrike do 70 odstotkov lanske porabe, nad tem bodo morali odjemalci plačati tržno ceno. Kdor bo torej privarčeval 30 odstotkov energije ali več, bo deležen le subvencionirane cene. Ta bo lahko po Kumrovih pojasnilih bistveno nižja od tržne.

Vlada je po besedah ministra za infrastrukturo Bojana Kumra sprejela tri sklepe. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Kumer je ponazoril, da bi odjemalec, če bi porabil 30 odstotkov manj energije in bi bila shema že v veljavi, po sredini tržni cen za elektriko plačal okoli 385 evrov za megavatno uro, država pa bi mu preko mehanizma povračila vrnila 159 evrov, tako da bi bila njegova končna cena 226 evrov.

Evropska uredba po ministrovih navedbah tudi omogoča, da so v primerih, ko je strošek energije v končnih stroških manj kot tri odstotke, podjetja upravičena do 50-odstotnega povračila, v primerih, ko je višji od treh odstotkov, pa je omogočeno 65-odstotno povračilo. Če je strošek nad tremi odstotki in je podjetje deležno posebne sektorske pomoči za velike odjemalce, pa je možno povračilo 80 odstotkov.

Z dodatnimi ukrepi pomoči za podjetja s posebej visokim bremenom stroška energije bi tako cena v predstavljenem primeru padla na 178 evrov, ob posebni sektorski pomoči pa celo na 131 evrov za megavatno uro.

Naslednji teden ali malo pozneje sledijo še ukrepi za plin, in sicer po isti metodi kot za elektriko.

Cene še niso ukročene

Sveženj ukrepov naj bi začel učinkovati 1. januarja. »Shema bo pripravljena tako, da ne bo treba čakati pol leta. Sredstva bodo morala biti založena s strani podjetij po visokih cenah, ampak bo šlo iz meseca v mesec. To pomeni, da nekih dodatnih likvidnostnih potreb s strani podjetij ne bo,« je ocenil minister.

Potem ko je premier Robert Golob v sredo gospodarstvo pozval, naj začne s sklepanjem pogodb za elektriko, je Kumer poziv danes ponovil. Kot je dejal, sta z gospodarskim ministrom Matjažem Hanom že na petkovem sestanku s podjetniki dejala, da je »moratorij oz. poziv, da če je le možno, naj počakajo, s petkom končan«.

»Pozvala sva jih, naj postanejo aktivni, naj aktivirajo svoje procese, ne samo nabave, ampak tudi procese tveganja, naj začnejo z zbiranjem ponudb,« je dejal in dodal, da je k pripravljenosti pozval tudi elektro podjetja. »Prve pogodbe in ponudbe se že sklepajo,« je dodal.

»Naš apel elektrogospodarstvu je bil, da se obnaša racionalno in ponudi maksimalne tržne pogoje,« je še dejal Kumer. Glede na to, da cene na evropskih energetskih borzah še niso ukročene, se zna po njegovem mnenju zgoditi, da bo mogoče ročnost veljavnosti ponudb krajša kot v preteklih letih, ker je dinamičnost spreminjanja cen iz dneva v dan oz. iz uro v uro drugačna. »Temu pa se bo treba prilagoditi,« je ocenil.

Za naslednji torek dopoldne je Kumer napovedal sestanek posebne delovne skupine predstavnikov vlade in gospodarstva, na katerem bo prisoten tudi Golob. Na njem naj bi izvedli še zadnja usklajevanja ukrepov pred sprejemom na vladi.