Pismo vladi: ‘Modela pomoči podjetjem ne podpiramo, nujna dodatna pomoč’

Delodajalske organizacije Gospodarska zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije so premierja Roberta Goloba v pismu najprej spomnile, da se podjetja zaradi visokih cen električne energije soočajo z več težavami. Kot so izpostavili, bi lahko zaradi visokih položnic kmalu izgubila konkurenčno prednost pred tujimi podjetji, pa tudi okrnila delovno silo.

Spomnili so tudi, da so v preteklih mesecih na premierja naslovili že “vrsto predlogov rešitev za ohranitev nujno potrebne gospodarske aktivnosti, zagotavljanje konkurenčnosti in delovnih mest v gospodarstvu”, a da nedavno predstavljeni predlog zakona o pomoči za gospodarstvo za omilitev posledic energetske krize ni sestavljen učinkovito. Na podlagi razprave na petkovi seji Ekonomsko-socialnega sveta so oblikovali skupno stališče, da modela pomoči podjetjem ne podpirajo, so dodali.

“Cene električne energije, ki jo dobavitelji ponujajo poslovnim odjemalcem, so še vedno bistveno višje, kot je bilo kalkulirano v modelih, ki so tvorili osnovo za oblikovanje vrst pomoči. Hkrati so tudi višje, kot jih dosegajo oz. po katerih zaklepajo pogodbe konkurenti v tujini,” so zapisali v pismu. Dodali so, da podjetjem, ki že imajo opravljene delne zakupe oz. krovne pogodbe, pa ponudniki ne želijo posredovati ponudbe po uredbi.

Vlado so nato pozvali, naj predlog zakona spremeni tako, da bo tudi malim in srednje velikim podjetjem v Sloveniji zagotovljena pomoč v skladu s smernicami Evropske komisije v delu oz. da se tudi njih vključi v skupino, kjer velja t. i. cenovna zavora, kjer cena megavatne ure ne sme preseči 180 evrov. Za energetsko intenzivna in vsa druga podjetja, ki zaradi visokih vstopnih kriterijev posebne pomoči ne bodo mogla koristiti, pa naj vlada zagotovi posebno pomoč zaradi zmanjšane gospodarske uspešnosti.

“To pomoč naj vlada čim prej priglasi pri Evropski komisiji. Priglasitev bo zaradi pričakovanih težkih pogajanj z Evropsko komisijo zahtevala angažma najvišjega vrha slovenske vlade,” so tudi zapisali. Poleg tega so še opozorili, da v nasprotnem primeru zaradi visokih cen energentov slovenska podjetja ne bodo več konkurenčna s tujimi.

Elektrika dražja tudi za gospodinjske odjemalce

Kot smo že poročali, je porast cene električne energije opazen tudi pri gospodinjskih odjemalcih. V tretjem četrtletju se je cena elektrike za gospodinjstva podražila za 0,25 evra za kilovatno uro. Za negospodinjske odjemalce se je cena za kilovatno uro elektrike brez DDV povišala za četrtino, in sicer na 0,204 evra za kilovatno uro.

Cene elektrike za gospodinjstva in male poslovne odjemalce, tudi tiste v večstanovanjskih stavbah, ter za porabo v skupnih prostorih večstanovanjskih stavb je vlada s septembrom omejila na 0,118 evra za kilovatno uro po višji tarifi, 0,082 evra za kilovatno uro po nižji tarifi in 0,098 evra za kilovatno uro po enotni tarifi.

Kot izhaja iz pisma delodajalskih združenj, pa si želijo uvedbe kapice električne energije tudi pri srednjih in malih podjetjih.