Celotna ocenjena finančna vrednost ukrepov pomoči za gospodarstvo za 2023 znaša predvidoma 1,2 milijarde evrov. Ministrstvo ocenjuje, da bo za sofinanciranje visokih cen električne energije, zemeljskega plina in tehnološke pare potrebnih 850 milijonov evrov, za sofinanciranje ukrepov skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo doma 100 milijonov evrov in za ukrep izboljšanja likvidnosti podjetij 250 milijonov evrov.

Zakon predvideva ukrep sofinanciranja visokih cen energentov v obdobju med 1. januarjem in 31. decembrom 2023, shemo pa mora pred tem potrditi še Evropska komisija. Do pomoči bodo upravičene gospodarske družbe, samostojni podjetniki, gospodarsko interesna združenja in zadruge, zasebni zavodi in društva ter zbornice in sindikati – za vse je pogoj, da opravljajo gospodarsko dejavnost. Med upravičenci pa ne bo malih poslovnih odjemalcev.

Upravičenec bo lahko med petimi vrstami pomoči uveljavljal zgolj eno vrsto. Najnižja možna višina subvencije bo 600 evrov. Pri enostavni pomoči bodo upravičenci prejeli povrnjenih 50 odstotkov upravičenih stroškov oziroma do višine dveh milijonov evrov skupne pomoči. Pomoč v kmetijstvu bo nižja, in sicer do 250.000 evrov, in v ribištvu do 300.000 evrov. Poleg tega predlog zakona loči še med štirimi vrstami posebne pomoči: osnovna posebna pomoč, posebna pomoč za zmanjšano gospodarsko uspešnost, posebna pomoč za energetsko intenzivna podjetja in posebna pomoč v posebnih sektorjih.

Tu je še sofinanciranje ukrepov za ohranjanje delovnih mest, in sicer začasen ukrep delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanja polnega delovnega časa, ki ga bo lahko koristil delodajalec, in začasen ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. Oba ukrepa bosta upravičenim delodajalcem omogočala skrajšanje delovnega časa oziroma napotitev delavca na čakanje na delo doma, pri čemer bo delavec v tem času upravičen do nadomestila po določbah Zakona o delovnih razmerjih.

Ukrepi za izboljšanje likvidnosti podjetij pa predvidevajo tudi zagotavljanje dodatnih sredstev za ugodna posojila. Slovenski podjetniški sklad in Slovenski regionalni razvojni sklad bosta za ugodna posojila namenila 30 milijonov evrov v letu 2023 in 20 milijonov evrov v letu 2024. Ugodna posojila bo v sodelovanju z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ponujala tudi SID banka, in sicer v višini 150 milijonov evrov, ki bodo namenjeni tako za investicije kot tudi za obratna sredstva z namenom omilitve posledic energetske krize.

SID banka bo v sodelovanju z ministrstvom za infrastrukturo namenila del sredstev za financiranje gospodarstva v dejavnosti cestnih prevoznikov v času energetske krize.

Zakon obsega pet vrst pomoči za subvencioniranje cen elektrike, plina in tehnološke pare

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han je poudaril, da je ministrstvo pri pripravi predloga pomoči tesno sodelovalo z gospodarstvom, njihove predloge pa je upoštevalo v največji možni meri. “V zakonu smo uporabili vse maksimalne možnosti pomoči za subvencioniranje cen energentov, kot nam jih omogočajo evropski začasni okvir in zmožnosti proračuna,” je dejal.

Kot je pojasnil, zakon obsega pet vrst pomoči za subvencioniranje cen elektrike, plina in tehnološke pare. “Pripravljeni smo tudi preventivno v primeru poslabšanja gospodarske situacije in začasne prilagoditve proizvodnje podjetij z ukrepoma subvencioniranja čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa. Podjetjem zagotavljamo tudi finančna sredstva za zagotavljanje likvidnosti podjetij,” je naštel in dodal, da so zajete vse gospodarske panoge in vse velikosti podjetij, od malih in srednje velikih do velikih.

Ob tem je izpostavil, da je v začetku tedna izvršno podpredsednico Evropske komisije in komisarko za konkurenco Margrethe Vestager ter komisarja za notranji trg Thierryja Bretona v pismu pozval k čimprejšnji spremembi evropskega začasnega kriznega okvira. “Opozoril sem na velike razlike v konkurenčnosti podjetij znotraj EU zaradi različnih pristopov k reševanju energetske krize in da bo treba določene pogoje dovoljenih državnih pomoči spremeniti,” je dejal.

Ključne spremembe ukrepa pomoči glede na letošnje leto

Ukrep sofinanciranja visokih cen energentov je pripravljen na podlagi novega začasnega kriznega okvirja pomoči EU, podoben pa je pomoči za gospodarstvo v letošnjem letu z več izboljšavami v korist slovenskega gospodarstva.

Vlada je že v svojem predlogu povečala najvišje dovoljene pomoči in zagotovila več sredstev. K obstoječim trem vrstam pomoči je dodala še dve novi in omilila vstopni pogoj na 1,5-kratnik povišanja cen v 2023 glede na povprečje leta 2021. Določila je možnost prijave tudi tistim upravičencem, ki ne kupujejo energentov neposredno od dobaviteljev energentov. Dodana pa je tudi možnost upoštevanja načela sorazmernosti za tiste upravičence, ki so imeli prepovedano ponujanje blaga in storitev neposredno potrošnikom oz. omejeno opravljanje dejavnosti. Pri teh se kot primerjalno leto upošteva leto 2019.

Ob tem je vlada vključila tudi  omilitev pogoja glede EBITDA iz Začasnega evropskega kriznega okvirja pri pomoči zaradi zmanjšane gospodarske uspešnosti, sicer da se je EBITDA upravičenca brez pomoči v upravičenem obdobju zmanjšala za vsaj 10 odstotkov v primerjavi z letom 2021. Obenem pa upravičenčev EBITDA v upravičenem obdobju, vključno s skupno pomočjo, ne sme presegati 90 odstotkov njegovega EBITDA v letu 2021. Ta pogoj pomeni odstopanje od trenutnih pravil EU, zato mora slednje še potrditi Evropska komisija. Spremenili so se pogoji za energetsko intenzivna podjetja, saj kot pogoj ni več zahtevan negativen EBITDA.

V postopku sprejemanja zakona v državnem zboru je bilo v zakon vključenih več dodatnih omilitev. Urejena je možnost prijave tudi tistim upravičencem, ki posredno kupujejo energijo prek posrednih dobaviteljev, kot je v primeru trgovskih centrov in njihovih najemnikov oz. ko podjetje mati nabavi energent tudi za svoje hčerinsko podjetje. “Črtan pa je bil tudi posebni postopek odobravanja pomoči podjetjem nad štirimi milijoni evrov z namenom zagotovitve enakopravne obravnave vseh upravičencev, vendar smo hkrati preprečili oškodovanje javnega denarja zaradi špekulativne prodaje viškov električne energije,” so sporočili z ministrstva. Prav tako so pri ukrepih za ohranitev delovnih mest glede na predlog zakona, ki ga je sprejela vlada, še dodatno omilili pogoje za pridobitev pomoči.

Ministrstvo za infrastrukturo ne pristaja na očitke, da vlada za slovensko gospodarstvo ne stori dovolj

Ministrstvo za infrastrukturo je sicer sporočilo, da se že od začetka mandata sooča z doslej nepredstavljivimi razmerami na svetovnih energetskih trgih in k zagotavljanju nemotene preskrbe ter znosne cene pristopa z vso resnostjo ter odgovornostjo do vseh delov družbe. “V prvi vrsti smo z ukrepi vsekakor poskrbeli za najranljivejše odjemalce, torej tiste, ki morajo tudi v najskrajnejših razmerah ostati zaščiteni in z zagotovljeno preskrbo,” so dejali.

A ob tem so poudarili, da to ne pomeni, da vlada ni aktivno in predano pristopila tudi k reševanju težav, s katerimi se v teh razmerah soočajo večja slovenska podjetja. S predstavniki gospodarstva se namreč na ministrstvu sestajajo in intenzivno iščejo skupne rešitve že od septembra. “V tem času smo se z deležniki mnogokrat strinjali glede skupnih rešitev za omilitev učinkov energetske krize na slovensko gospodarstvo in na podlagi tega sprejeli kar nekaj usmerjenih ukrepov,” so sporočili.

Na gospodarskem ministrstvu so tako za začetek pripravili Zakon o pomoči gospodarstvu, s katerim se bo podjetjem sofinanciralo stroške električne energije in plina, za kar bo Slovenija za leto 2022 namenila kar 80 milijonov evrov sredstev iz državnega proračuna. Subvencije gospodarstvu zaradi visokih cen energije za leto 2023 bodo državni proračun medtem predvidoma obremenile kar za 1,2 milijarde evrov.

S strani ministrstva za infrastrukturo pa so 11. novembra ob spremljanju razmer na energetskih borzah zaradi ugodnih razmer predstavnike gospodarstva pozvali, naj nemudoma pristopijo k sklenitvi pogodb za dobavo električne energije za leto 2023. 29. novembra so nato z uredbo vseeno določili mehanizem oblikovanja cene električne energije za velike poslovne odjemalce.

“Gospodarska zbornica Slovenije v svojem javnem pozivu trdi, da podjetja ne glede na vse prejemajo ponudbe, ki znašajo več kot 500 MW/h, četudi bi morale biti glede na vzpostavljen mehanizem ponudbe precej ugodnejše. Po ministrstvu znanih in danes zbranih informacijah dobavitelji podjetjem ne podajajo tako visokih ponudb, vsaj ne glede na vzpostavljeni mehanizem glede oblikovanja cene za velike poslovne odjemalce,” so dejali na infrastrukturnem ministrstvu.

Ob vsem tem ministrstvo ne pristaja na očitke, da vlada za slovensko gospodarstvo ne stori dovolj. “Nasprotno, zavedamo se vpliva, ki ga ima stanje gospodarstva na celotno družbo. Prav zato redno sprejemamo ukrepe, ki ohranjajo stabilnost preskrbe na državnem in evropskem nivoju – nenazadnje smo ena od držav, ki se je odločno uprla previsoko postavljeni plinski kapici s strani Evropske komisije, s čimer skušamo zaščititi prav slovensko gospodarstvo. A živimo v obdobju izzivov pri preskrbi z energenti in bremena morajo biti ustrezno porazdeljena – med državo, gospodarstvo in ljudi,” so še dodali.