Cena vojne: kako močno je Putinova invazija prizadela gospodarstvo

Že skoraj leto dni v Ukrajini divja vojna. Gospodarski učinek na državo je hud. Svetovna banka je oktobra ocenila, da se je gospodarstvo države leta 2022 skrčilo za 35 odstotkov. Samo v kmetijstvu naj bi država, ki velja za eno od svetovnih žitnic, utrpela več kot 30 milijard evrov škode. Kijevska šola za ekonomijo pa je januarja ocenila, da bi lahko obnova infrastrukture, uničene v vojni, stala več kot 130 milijard evrov.

Vendar pa vojna vedno vpliva tudi na preostali svet. Nemški ekonomski inštitut (IW) je izračunal, kako močno svetovno gospodarstvo trpi zaradi posledic vojne.

Številke niso prav vzpodbudne, poroča focus.de. Svetovna gospodarska proizvodnja je bila leta 2022 za več kot 1500 milijard evrov nižja, kot bi bila brez ruske invazije na Ukrajino. Za leto 2023 ekonomski strokovnjaki napovedujejo globalne proizvodne izgube v višini okoli 1000 milijard evrov, če bo večina ostalih okoliščin ostala enakih.

Kot pojasnjujejo raziskovalci, je začetek vojne je šel z roko v roki s precejšnjimi negotovostmi glede oskrbe z energijo v tistih gospodarstvih, ki se ne morejo zanesti na lastno in zadostno oskrbo z energetskimi viri. Energetska kriza, ki se je posledično sprožila, je vplivala na celotno verigo.

Pred vojno so države Evropske unije skoraj polovico zemeljskega plina in tretjino nafte uvozile iz Rusije. Invazija in sankcije, ki so bile uvedene kot odgovor Rusiji, so povzročile cenovne šoke, kot jih nismo videli od 70. let prejšnjega stoletja.

Nadalje so nastala ozka grla tudi pri dobavi kmetijskih surovin. Ukrajina je ena največjih proizvajalk žita na svetu, cene žita so zato ob povečani negotovosti hitro poletele v nebo. Vsako negotovost namreč neizbežno vedno izkoristijo tudi špekulanti.

Po podatkih Evropske komisije ima Ukrajina 10-odstotni delež na svetovnem trgu pšenice, 15-odstotnega na trgu koruze in 13-odstotnega na trgu ječmena. Po statističnih podatkih je bila Ukrajina s 33 milijoni ton v letih 2021/22 sedma največja proizvajalka pšenice na svetu. Pomanjkanje kmetijskih proizvodov neposredno vpliva na kakovost življenja ljudi, še posebej v državah v razvoju.

Turčija in Združeni narodi so sicer lani poleti posredovali pri dogovoru, da bi ukrajinskemu žitu dovolili pot skozi črnomorska pristanišča, vendar Rusija menda še vedno ovira pošiljke. Rusija je tudi velika proizvajalka gnojil in nafte. Ko se je Evropa odpovedala tem ruskim proizvodom, je to povečalo pritisk na druge dobavne verige, kar je dvignilo cene hrane in povzročilo pomanjkanje energentov v krajih, kot so Čad, Tunizija in Šrilanka.

Poleg tega so težave z oskrbo z energijo in surovinami povzročile hude stroškovne šoke na ravni proizvodnje, ugotavljajo strokovnjaki IW. Potrošniki po vsem svetu morajo plačati veliko več za različne izdelke.

“Visoke stopnje inflacije zmanjšujejo kupno moč zasebnih gospodinjstev in neposredno vplivajo na povpraševanje po potrošniških dobrinah – in s tem na raven ponudbe, zlasti v državah v razvoju,” piše IW.

Prav tako so mnoga podjetja omejila investicije, svetovna trgovina pa je spet ohromljena.

Vojna je spremenila tudi poglede na prehod na zeleno gospodarstvo, še posebej na področju energetike.  V Evropi se je sicer povečala uporaba premoga, je pa Evropa v poskusu, da nadomesti ruske energente, občutno pohitela s krepitvami kapacitet na področju obnovljivih virov energije. Mednarodna agencija za energijo pravi, da bo svet v naslednjih petih letih dodal toliko obnovljivih virov energije, kot jih je v zadnjih 20.

Vprašanje, ki ostaja, pa je, kaj se gospodarstvu obeta v prihodnosti. Leto kasneje konca vojne namreč ni na vidiku. EU priložnost išče v zelenih projektih, za kar bo na voljo veliko bruseljskega denarja, vendar mnogi opozarjajo, da gre za nevarno strategijo, saj morda EU ne bo največji zmagovalec, veliko denarja pa naj bi šlo na Kitajsko in v ZDA.

Napovedi padca gospodarske rasti so bile sicer v zadnjih mesecih nekoliko omiljene, tudi strahovi pred recesijo so bili nekoliko omejeni, še vedno pa ostaja zaskrbljenost pred “stagflacijo”, ko je rast skromna, inflacija pa visoka.

Se je pa za bolj odporno od pričakovanj izkazalo tudi rusko gospodarstvo. Zahod je upal, da bodo ostre sankcije ustavile agresijo.

Ruska podjetja so bila odrezana od velikih delov zahodnega sveta. Oligarhi so bili sankcionirani, njihove jahte zasežene. In vendar je rusko gospodarstvo po skoraj vseh merilih prestalo zadnje leto veliko bolje, kot je marsikdo pričakoval.

“Obstajajo jasni znaki upočasnitve ruskega gospodarstva,” je za CBC News dejal ekonomist Marc Desormeaux. “Vendar stvari niso tako slabe.”

Rusija porablja milijarde za financiranje svoje vojske, ki jo vzdržujeta naftni in plinski sektor, a brez ogromnega presežka, ki ga je bila vajena.

A medtem ko predsednik Vladimir Putin še naprej poudarja odpornost Rusije, nekateri ekonomisti napovedujejo krčenje gospodarstva, ki bo zmanjšalo njegovo sposobnost, da ohrani delovanje vojnega stroja.

Rusija zdaj nafto namesto v EU pošilja v Indijo, na Kitajsko, v Turčijo in drugim trgovinskim partnerjem. Novi partnerji so sicer zahtevali velike popuste, a skupaj z močnim zvišanjem cen energije so novi trgi ruskemu gospodarstvu omogočili, da je ohranilo trden temelj.

Vseeno je rusko gospodarstvo lani jeseni uradno padlo v recesijo. Samo v tretjem četrtletju se je BDP medletno zmanjšal za štiri odstotke. V svojih letnih svetovnih gospodarskih obetih pa IMF pravi, da se bo Rusija letos izognila recesiji. Putina je novica seveda razveselila. “Ne le, da je Rusija je zdržala te šoke, pričakuje se celo rast,” je dejal.

V nasprotju z napovedjo IMF mnogi drugi pravijo, da se težave v ruskem gospodarstvu šele začenjajo. Svetovna banka letos napoveduje še triodstotni padec BDP. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) pa Rusiji leta 2023 napoveduje šestodstotni padec.

Prav tako naj bi se šele začeli kazati učinki sankcij. “Sankcije so neučinkovite pri rušenju režimov,” je za CBC dejal profesor na univerzi v Torontu Mark Manger. “In sankcije so kratkoročno verjetno neučinkovite pri zaustavitvi nečesa, kot je vojna. Dolgoročno pa lahko popolnoma opustošijo gospodarstvo.”

Manger tako pravi, da se je morda računica premaknila in je čas zdaj na strani Ukrajine, saj naj bi rusko gospodarstvo le še pešalo.