Brez domiselnosti tudi oživitve sejemske dejavnosti ne bo

| 1. 3. 2023
Sejmi so pospeševalci razvoja na različnih področjih znanosti in gospodarstva, pogosto so laboratoriji za testiranje inovacij.
Fotografija: Alpe Adria, namenjen turizmu in prostemu času, je eden od tradicionalnih sejmov za širšo publiko, ki jih prirejajo na Gospodarskem razstavišču. FOTO: Gospodarsko razstavišče

Alpe Adria, namenjen turizmu in prostemu času, je eden od tradicionalnih sejmov za širšo publiko, ki jih prirejajo na Gospodarskem razstavišču. FOTO: Gospodarsko razstavišče

Še na prelomu tisočletja je bilo v Ljubljani organiziranih kar nekaj sejmov, ki jih danes ni več. Med drugimi Infos, Sodobna elektronika, Bits&Fun, Vino Ljubljana, Kapital, Avtomobilski salon, Medilab in drugi. V letu 2022 so v Ljubljani pripravili 25 sejmov, med katerimi je bilo le pet mednarodnih, velika večina pa je bila lokalnih s pretežno slovenskimi obiskovalci. Je Ljubljana sploh še sejemsko mesto?

Nedvomno je, meni Iztok Bricl, direktor Gospodarskega razstavišča. »Imamo sejemsko tradicijo, imamo sejemsko-kongresno prizorišče, imamo sejemske organizatorje in imamo sejme. Je pa res, da so sejmi danes drugačni, kot so bili pred leti, in da se Gospodarsko razstavišče ne more primerjati na primer z Messe Frankfurt. Razlogov je več: od najbolj banalnega, da je pri nas vse manjše (manjše mesto, manjša ekonomija, manjši objekti in, da ne pozabimo, manjše letališče z manj povezavami), do tega, da sta globalizacija in hitri pretok informacij naredila svoje in da so za organizacijo poslovnih sejmov (B2B) poklicani večji igralci, saj se na takšnih sejmih predstavljajo novosti v svetovnem merilu.«

Kot primer dobre prakse je izpostavil sejem Dom, ki je pred koronakrizo na 20.000 kvadratnih metrih površin gostil 526 podjetij iz 26 držav.

Komaj še sejemsko mesto?

Povsem nasprotnega mnenja pa je Andrej Prpič, direktor podjetja Svet sejmov, ki zastopa vodilna nemška sejmišča v Frankfurtu, Düsseldorfu in Nürnbergu. »Ljubljana je zagotovo bila sejemsko mesto, menim pa, da si ta naziv danes komajda še zasluži. Če si ga sploh.«

Sejmi so ključni vsepovsod, saj je njihov multiplikator med največjimi v industriji srečanj, poudarja Prpič. Po večkrat citirani raziskavi Združenja mednarodnih sejmov UFI se vsak evro, investiran v sejemsko dejavnost, oplemeniti za sedem- do desetkratnik različnih multiplikativnih učinkov.

Prpič tudi meni, da je napovedovanje trendov in prihodnosti povsem negotovo, saj imajo nekateri sejmi rekorden obisk, spet druge pa pesti rekorden upad zanimanja med obiskovalci. Pri tem razmišlja, da so se podjetja zaradi epidemije znašla v finančnih težavah, in so morebiti prvi med stroški, ki jih je treba črtati, prav sejemski nastopi.

Nekatera podjetja so med epidemijo našla druge načine, recimo pospešeno uvajanje digitalnih orodij (virtualna srečanja in predstavitve), hišne sejme in podobno. Na sejemsko dejavnost nedvomno vplivajo tudi vojna v Ukrajini in otežene dobavne poti. Andrej Prpič razmere ilustrira še z naslednjim opisom: »Je smiselno iti na sejem, če podjetje zaradi oteženih dobav ne more zagotoviti dobav svojim kupcem? Ali če nanj pride občutno manj obiskovalcev iz Azije in Amerike?« Negotovost se bo po njegovem mnenju nadaljevala, stanje pa se bo normaliziralo, ko bodo podjetja lahko računala z vsaj 80- ali večodstotnim deležem obiskovalcev z drugih celin v primerjavi z obdobjem pred covidom-19.

V mednarodnem merilu se zdi, da bo do popolnega okrevanja sejemske dejavnosti preteklo še nekaj časa. V zadnjem barometru UFI, ki je bil objavljen pred nekaj tedni, so prireditelji iz večine držav (razen Kitajske) napovedali, da bodo letos v povprečju ustvarili 94 odstotkov prihodkov iz leta 2019. Bolj zanimivi pa so odgovori glede ključnih izzivov sejemske industrije. Posebej so izpostavili kadrovske izzive (67 odstotkov), prilagoditev poslovnih modelov (44 odstotkov) in financiranje (31 odstotkov).

Težave z merjenjem učinkov

Sogovorniki iz dejavnosti prirejanja sejmov so opozorili na problem merjenja učinkov sejemske industrije. V Sloveniji in Ljubljani relevantna statistika ne obstaja, niti v kontekstu merjenja števila prenočitev v mestu. V tem trenutku ne vemo, koliko prenočitev ustvarijo obiskovalci sejmov. Od tod do merjenja regenerativnih učinkov sejemske industrije je torej še zelo dolga in trnova pot.

Regenerativni učinki pa so bistvo sodobnega pristopa k razumevanju sejemske industrije in industrije srečanj nasploh. Ta pogled se je naprej razvil v Skandinaviji in Nemčiji in sejme vidi kot pospeševalce razvoja na različnih področjih znanosti in gospodarstva. Zato so sejmi pogosto tudi laboratoriji za testiranje inovacij. Kako daleč smo od tega, si lahko odgovorite sami ob vprašanju, kateri sejmi v Ljubljani zares »spreminjajo igro«.

Da lahko sejmi zaženejo gospodarstvo, potrebujejo prireditelji vrhunske strokovnjake in jasno vizijo razvoja, je prepričan Andrej Prpič. FOTO: Roman Šipić

Da lahko sejmi zaženejo gospodarstvo, potrebujejo prireditelji vrhunske strokovnjake in jasno vizijo razvoja, je prepričan Andrej Prpič. FOTO: Roman Šipić

Kako pa bi lahko oživili nekoč izjemno uspešne poslovne in splošne sejme v Ljubljani? Andrej Prpič meni, da se glede tega ne sprašujejo samo v Ljubljani, temveč tudi v Nemčiji. »Vodilni nemški sejemski organizatorji so bili tako rekoč do včeraj navajeni dolgih čakalnih seznamov, in to pogosto kljub zelo visokim cenam, saj so jim zagotavljali več kot lagodno življenje in dobre poslovne rezultate. Denarja je bilo dovolj za nakupe sejmov po vsem svetu, na svoje glavne prireditve doma pa so pogosto pozabili. Ta industrija preprosto ni imela rezervnih scenarijev. To se zdaj vrača kot bumerang,« je povedal.

Po njegovem mnenju smo bili na področju bivše Jugoslavije takšnim razmeram priča pred razpadom države. Plače v nekaterih sejemskih hišah so bile naravnost fantastične, desetkratnik in še več glede na povprečje. Ko je življenje tako udobno in lepo, se pač ne ukvarjaš z vprašanji prihodnosti in razvoja. »Karikirano bi rekel, da je po dolgih letih veselja zdaj nastopil precej hud maček. Čim prej bo treba temeljito razmisliti o svojem ravnanju in marsikaj zastaviti na novo.«

Po starem ne bo šlo naprej

Na Gospodarskem razstavišču v oživljanje sejmov po starem konceptu ne verjamejo. Poudarjajo pa, da na primer »stari« sejem Infos živi naprej v sejmih, kot so IFAM, Intronika, Robotika. Iztok Bricl dodaja, da je največji potencial v branžah, kjer je naše gospodarstvo močno. Pri sejmih, namenjenih splošni publiki, pa so zanimivi tisti, kjer so razstavljeni dražji proizvodi in hkrati proizvodi, za katere potrebuješ verodostojne informacije.

Navečji potencial za nove in uspešne sejemske prireditve je v dejavnostih, kjer je naše gospodarstvo močno, meni Iztok Bricl.

FOTO: Igor Zaplatil

Navečji potencial za nove in uspešne sejemske prireditve je v dejavnostih, kjer je naše gospodarstvo močno, meni Iztok Bricl. FOTO: Igor Zaplatil

Kaj pa bi organizatorjem sejmov pomagalo pri odločitvi za zagon novih specializiranih poslovnih sejmov z visokim potencialom rasti? Po mnenju Gospodarskega razstavišča so za zagon potrebni ljudje, ki poznajo področje in znajo k sodelovanju pritegniti strokovnjake, podjetnike in medije s posameznega področja. Seveda pa so potrebna tudi zagonska sredstva, vložki v pripravo projekta.

Bolj konkreten in kritičen je Andrej Prpič. Poudaril je, da v Sloveniji niti zdaleč nismo več pomembni sejemski igralci v Evropi in da bo verjetno treba spremljati, kaj se bo dogajalo na vodilnih evropskih in svetovnih sejmih v prihodnjih letih. Problem je namreč, da tudi razstavljavci čakajo na drugačne, pozitivne signale, pri čemer je za manjša in srednja podjetja zelo pomembno, kako se bodo odzvali najpomembnejši igralci na svetu.

Več: httpss://www.delo.si/gospodarstvo/novice/brez-domiselnosti-tudi-ozivitve-sejemske-dejavnosti-ne-bo/

 

Kategorija: Novice, Sejmi


Jaz tebi!
To spletno mesto uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.