Naložbe:Pomen alokacije vašega portfelja

| 3. 3. 2023

Avtor: Katja Bogataj Kopriva, finančna svetovalka, Generali Investme

Za obstoječe in nove vlagatelje je najpomembnejši koncept investiranja pravilna porazdelitev sredstev, torej pravilna razpršitev portfelja med osnovne naložbene razrede, ki so delnice, obveznice in denar.

Ko razmišljate o vlaganju in investiranju, je lahko vsakdo varčevalec ali investitor. Za to, da investirate vaš denar, ki potem dela za vas na trgu vrednostnih papirjev, ne potrebujete študirati znanstvene literature ali analizirati borznega dogajanja. Tu vam deloma lahko pomagajo tudi vzajemni skladi. Kljub temu pa obstaja nekaj pomembnih konceptov, ki jih mora vedeti vsak vlagatelj.

Da najprej predstavim definicijo porazdelitve sredstev oz. premoženja ali t.i. »asset alocation«, ki pravi, da se investicijski portfelj za doseganje osebnih ciljev porazdeli med različne naložbene razrede (delnice, obveznice in denar), glede na starost investitorja ali varčevalca, njegov časovni horizont investiranja ali varčevanja, finančni položaj, osebno toleranco do tveganja, družinske potrebe ter število let do upokojitve. Kot osnovni naložbeni razredi v tem primeru štejemo delnice, obveznice in denar. Med ostalo pa lahko opredelimo še nepremičnine, zasebni kapital, naravne vire, tuje valute, ter drugo. Porazdelitev med različne naložbene razrede ima pomen v tem, da ti v različnem obdobju med seboj delujejo različno. Drugače povedano, ko določen naložbeni razred raste, lahko drugi pada in različna porazdelitev znotraj vašega portfelja prispeva k večji stabilnosti tudi iz stališča izogibanju večjih negativnih učinkov.

Za ponazoritev pojma porazdelitve sredstev oz. premoženja, si lahko predstavljamo nakupovalni voziček kot investicijski portfelj. Ta nam lahko najbolje približa razumevanje, kako natančno deluje porazdelitev znotraj portfelja. Torej ko greste v trgovino, vzamete najprej nakupovalni voziček in vanj razmestite vse nabavljene izdelke, ki jih boste v prihodnje potrebovali. Te izdelke lahko potem razvrstimo v različne segmente od mesnih, zelenjavno-sadnih do mlečnih izdelkov. Na takšen način se porazdeli tudi vaš investicijski portfelj, kjer lahko imate na desetine različnih naložb in v vsakem od njih so delnice, obveznice in gotovina. Prav tako jesti samo eno vrsto hrane ni zdravo. Tudi pri investiranju ni »zdravo« imeti vse samo v enem naložbenem razredu, na primer v delnicah ali delniških skladih. Cilj vaše pravilne porazdelitve premoženja je ustvariti najbolj primerno mešanico naložb, ki vam bo prinesla največje dolgoročne koristi za sprejemljivo količino tveganja.

Namen pravilne porazdelitve sredstev v portfelju posameznika je, da se ustvarja pričakovan donos vloženega denarja ob obvladovanju tveganja. Ob tem naj poudarim, da je tveganje trga oziroma tržno tveganje, ki je eden od tveganj s katerim se soočajo vlagatelji in gre za sistematično tveganje, vseskozi prisotno. To pomeni, da kljub pravilni porazdelitvi vašega portfelja, zaradi zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na tržne cene vrednostnih papirjev, tveganje trga vseskozi ostaja. Primer tega tveganja so spremembe v obrestnih merah, recesija, nove regulative in spremembe v cenah življenjskih potrebščin. Ti makro dejavniki lahko v veliki meri vplivajo tako na podjetja in na tržne cene njihovih vrednostnih papirjev, kot tudi na kapitalski trg in s tem povzročijo visoka nihanja vrednosti vašega portfelja. Res da tveganja ne morete eliminirati v celoti, kljub temu tudi varčevanje samo v denarju ni rešitev. Ker lahko inflacija, kot se to dogaja zadnji dve leti, preseže nizke obrestne mere na varčevalnih računih, vam pušča negativni realni donos. S tem tveganjem se srečujemo v zadnjem obdobju, ko za depozit na banki prejmete nižjo obrestno mero kot znaša letna inflacija. Diverzifikacija ali t.i. razpršenost vašega portfelja med različne naložbene razrede, vam zmanjšuje tveganja in hkrati daje možnost dosegati boljši povprečni donos.

Če sledimo pojasnilu največjega investicijskega svetovalca 20. stoletja – Benjamina Grahama – pravi, da je star in preizkušen rek, ki opredeli, da bi moral biti tisti, ki si ne more privoščiti tveganja, zadovoljen z relativno nižjim donosom svoje investicije ali investicijskih skladov. Od tod tudi splošno stališče, da je stopnja donosa, ki bi si jo vlagatelj moral želeti, bolj ali manj odvisna od stopnje tveganja, ki jo je pripravljen prevzeti. Drugi pomembni dejavnik pa je časovni horizont investiranja ali varčevanja. Daljši kot je, več tveganja lahko vlagatelj prevzame in obratno.

Kategorija: Aktualno globalno, Finance, Novice


Jaz tebi!
To spletno mesto uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.