Z zamudo do prvih 50 milijonov iz načrta za okrevanje

Evropska komisija je Sloveniji odobrila prvo izplačilo iz načrta za okrevanje in odpornost (NOO) v višini 50 milijonov evrov. To je sicer le manjši del iz omenjenega načrta, ki zajema za 1,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 700 milijonov evrov posojil. Slovenija pri črpanju sredstev iz načrta, ki ga je sicer še prejšnja vlada sprejela aprila 2021, ves čas zaostaja, poudarja minister za finance Klemen Boštjančič in dodaja, da so sestavni del načrta tudi reforme, ki jih je treba izvesti. V zvezi s tem za prihodnje tedne napoveduje še intenzivne pogovore z evropsko komisijo.

»Naša ocena je, da je Slovenija uspešno izpolnila vseh 12 mejnikov, ki vključujejo ukrepe za digitalizacijo podjetij, prav tako pa tudi reforme za krepitev trga dela in izboljšanje poslovnega okolja: Slovenija je postavila v ospredje tudi spodbude za turizem, zmanjšanje administrativnih bremen za državljane in podjetja, ukrepe za pospešitev digitalizacije in povečanje uspešnosti javnih naročil in postavila kazalnike za merjenje kvalitete dolgotrajne oskrbe. Ko bodo v Bruslju končane vse procedure, bo Slovenija dobila 50 milijonov evrov nepovratnih sredstev,« je ob obisku na ministrstvu za finance povedal evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni. Ob tem upa, da bo naša država že letos močno pospešila črpanje denarja iz NOO in ukrepala tudi pri reformah na ključnih področjih.

V evropski komisiji so po njegovih besedah pripravljeni tudi na pogajanja z našo stranjo o morebitnih spremembah in prilagoditvah našega načrta, tudi, če so se pri zastavljenih projektih pojavile nove okoliščine, kot so težave zaradi višje inflacije in z njo povezanimi stroški ali pa zapleti pri administrativnih postopkih.

Po besedah ministra za finance na vladi pospešujejo delo na NOO, rok za črpanje sredstev je sicer do konca leta 2026. Ob tem pa pripravljajo tudi nabor predvsem najbolj oddaljenih in najtežje izvedljivih projektov, ki jih bodo iz njega izključili. Slovenija je namreč v novem evropskem proračunu izgubila za 286 milijonov evrov nepovratnih sredstev. V vladi pri tem nimajo prostih rok, saj je v NOO obvezen delež zelenih in digitalnih projektov, pravi Boštjančič.

Slovenija je iz NOO sicer že septembra 2021 dobila predplačilo v višini 231 milijonov evrov in iz tega naslova se pokrivajo projekti, ki so v teku (nadgradnja železniških prog Ljubljana-Jesenice in Ljubljana-Divača, nadgradnja železniške postaje Grosuplje, projekti na področju digitalizacije gospodarstva, stanovanjska soseska pod Pekrsko gorco v Mariboru in tako dalje). Eden od pomembnejših projektov iz tega načrta je tudi gradnja nove infekcijske klinike v Ljubljani.