Gospodarstvo vse glasneje opozarja, da zaradi previsokih cen električne energije izgublja konkurenčnost. »Nujno takoj potrebujemo primerljive ukrepe, kakršne poznajo nekatere druge države članice EU,« poudarjajo v Trgovinski zbornici Slovenije (TZS).

To, kot pravijo, potrjujejo tudi podatki statističnega urada o industrijski proizvodnji, trgovini in drugih storitvenih dejavnostih ter padcu naročil v prvih mesecih letošnjega leta. »Ukrepi za reševanje energetske krize v Sloveniji so nezadostni, podatki o stanju in gibanjih ključnih kazalnikov v gospodarstvu in trgovini so zaskrbljujoči, na kar ves čas opozarjamo pristojne,« pravi predsednica TZS Mariča Lah.

»Trgovci so izčrpali rezerve«

Cena električne energije se je za podjetja v Sloveniji dvignila za trikrat, za nekatera velika podjetja pa tudi do petkrat in tega ne prenese noben poslovni model. Ni več mogoče pričakovati, da bodo trgovske družbe še naprej blažile posledice visokih cen elektrike vzdolž celotne oskrbovalne verige, zagotavljale nemoteno oskrbo prebivalstva ter potrošniku zagotavljale konkurenčne cene v primerjavi s tujino, poudarja Mariča Lah, saj so po njenih besedah trgovci izčrpali rezerve.

»Kljub naporom vseh deležnikov v verigi preskrbe s hrano, da bi cene živil ohranili na sprejemljivih ravneh glede na kupno moč, obseg prodaje živil od zadnjega četrtletja preteklega leta upada,« ugotavlja.

Gospodarstvo ne želi subvencij, ampak primerljive konkurenčne pogoje in predvidljivo poslovno okolje, medtem ko zdaj sprejeti ukrepi ustvarjajo neenakost med slovenskimi podjetji. Največ težav imajo velika podjetja in veliki porabniki energije, ki v Sloveniji ustvarijo dobro polovico čistih prihodkov od prodaje in zaposlujejo tretjino delavcev v gospodarstvu. Zanje regulirane cene ne veljajo, zato so v nekonkurenčnem položaju. Prepoznati je treba njihovo strateško vlogo in to, da nimajo enakovrednih pogojev poslovanja kot konkurenti v drugih evropskih državah, pozivajo v TZS.

Prihodki vidno upadajo

Podjetja v industriji se spopadajo z upadom naročil in industrijska proizvodnja se je v prvih mesecih leta v nekaterih dejavnostih zmanjšala tudi za 19 odstotkov glede na enako obdobje lani. Vsako šesto podjetje v predelovalni dejavnosti poroča o nezadostnem domačem in vsako četrto o nezadostnem tujem povpraševanju. Viden upad rasti zaznavajo v trgovinski dejavnosti, v nekaterih kategorijah so se že zmanjšali prihodki.

INFOGRAFIKA: Delo

Trgovina na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki je v zadnjem četrtletju lani v primerjavi z enakim obdobjem leta 2021 upadla za 3,8 odstotka, trgovina z računalniškimi in telekomunikacijskimi napravami, športno opremo, knjigami in igračami pa za 8,7 odstotka (več v grafu). Za marec letos realni mesečni indeksi (v primerjavi z enakim mesecem lani) kažejo 12,8-odstotni upad prihodka v trgovini na drobno, v trgovini z živili za 8,3 odstotka in z neživili za 11,1 odstotka. 

Ob teh podatkih v Mariča Lah opozarja, da regulirane cene elektrike po uredbi ne morejo uveljavljati niti nekatera mala in srednje velika podjetja, ker so pogodbo o dobavi podpisala pred 9. novembrom lani. »V neenakopravnem položaju so tudi tista mala in srednje velika podjetja, ki nimajo lastnega odjemnega mesta, kot na primer podjetja v nakupovalnih ali industrijskih centrih,« je spomnila.

Ta podjetja so sicer v prvem četrtletju letos lahko enkrat zaprosila za pomoč, vendar pod strogimi pogoji, ki za ostala podjetja z regulirano ceno ne veljajo. V podobnem položaju so tudi povezana podjetja. Pri izračunu najvišje skupne pomoči se jim upoštevajo tudi tiste, ki so jo prejela njihova podrejena in nadrejena podjetja v Sloveniji, medtem ko se pri podjetjih z regulirano ceno bilanca povezanih podjetij ne upošteva.

Poziv k socialnemu dialogu

Vse te izzive je treba nemudoma začeti reševati, opozarjajo v TZS, ki skupaj z drugimi delodajalskimi organizacijami seznanjajo pristojne z razmerami, pozivajo k socialnemu dialogu, ki bo prenesel rešitve, primerljive z drugimi državami članicami EU. Po besedah Mariče Lah to pomeni uveljavitev sheme pomoči za velike odjemalce po vzoru Nemčije ali drugih sosednjih držav. Evropska komisija je Nemčiji odobrila kapico na cene energentov.

Hkrati je spomnila na še vedno odprto vprašanje povračila odškodnine distributerjem naftnih derivatov zaradi regulacije cen. Po uvedbi ukrepa jim država ni pomagala, medtem ko je ob regulaciji cen elektrike takoj priskočila na pomoč proizvajalcem električne energije. Za vse bi morali veljati enaki kriteriji, je prepričana predsednica TZS.