Kaj prinaša novela Zakona o delovnih razmerjih?

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil, da so socialni partnerji predlog novele zakona, ki velja za malo delavsko ustavo, usklajevali več kot leto dni. V zadnji fazi so se dogovorili, da gredo – glede na obseg novele in številna nestrinjanja, ki so se pojavila – v reformo v dveh krogih.

V prvem krogu gre za predlog, ki vključuje določbe dveh evropskih direktiv in nekaj rešitev iz osnutka, ki je bil poleti v javni obravnavi. Ta predlog mora biti, če se želi država izogniti tožbi Evropske komisije oz. kazni v višini 1,5 milijona evrov, v DZ potrjen do 15. novembra. V drugem krogu naj bi socialni partnerji uskladili preostale rešitve, ki so jih tokrat izločili, sindikati in delodajalci pa bodo k pogajanjem vabljeni še z dodatnimi predlogi. “Tam bomo nadaljevali s pogovori, in če bomo podpisali memorandum o pridružitvi nazaj v ESS, bomo tudi postavili jasen časovni okvir,” je povedal.

Dogovarjali so se o tem, da bi delodajalci prišli nazaj v ESS, in o tem, kakšna oblika ZDR bi bila sprejemljiva. “Pri prvem smo prišli zelo blizu, praktično je protokol usklajen, nismo pa prišli skupaj na točki ZDR, čeprav smo bili zelo blizu. 90 odstotkov vprašanj smo razrešili,” je dejal.

Mesec pravi, da je z izplenom prvega kroga zadovoljen. V nujno novelo, ki je bila danes sprejeta na vladi, po njegovih besedah sodi več stvari, ki izboljšujejo položaj zaposlenih v Sloveniji. Med drugim:
– oskrbovalski dopust (možnost petdnevnega neplačanega dopusta na leto, če skrbite za bolnega člana družine),
– bolj predvidljivi delovni pogoji (delavec lahko delodajalcu enkrat na leto predlaga sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi z izboljšanimi delovnimi pogoji, ta pa se mora odzvati in opredeliti),
– subsidiarna odgovornost naročnikov v gradbenem sektorju (če nekdo naroči gradbena dela in najame podizvajalce, potem pa projekt zaide v težave in podizvajalcev ne plača, imajo zaposleni pri podizvajalcih možnost terjati naročnika in ne samo svojih šefov),
– pisno opozorilo pred odpovedjo (za spremembe so se odločili, potem ko je v času prejšnje vlade “direktor policije, ko je nastopil funkcijo, vsem zaposlenim, kar na zalogo, brez kakršnegakoli opravičila ali utemeljitve, podal opozorila pred odpovedjo zaposlitve, čeprav niso v službi nič naredili narobe”. Predlagana novela zaposlenim v teh primerih omogoča izpodbijanje takega opozorila in predvideva obveznost delodajalca, da se v zvezi s tem opredeli),
– izboljšave glede agencijskega dela (agencijski delavci na čakanju, ki zdaj prejmejo 70 odstotkov minimalne plače, bi po novem prejeli 80 odstotkov plače, ki bi jim bila izplačana, če bi delali),
– pravica do odklopa (se nanaša na možnost, da se zaposlenih, ko so doma, ne moti s telefoni, elektronsko pošto in podobnim. Predlog delodajalca zavezuje, da mora sprejeti za to potrebne ukrepe),
– večje varstvo žrtev nasilja (žrtve nasilja bodo lahko zaprosile za pet dni plačanega dopusta),
– boljše varstvo sindikalnih zaupnikov.

Več: https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-naj-bi-bolj-prisluhnila-zeljam-sindikalistov-kot-delodajalcev.html?utm_source=ProAd&utm_medium=24ur&utm_content=ProAd_24ur__&utm_campaign=ProAd

Preberite še: https://www.24ur.com/novice/slovenija/mesec-o-predlogu-sprememb-zakona-o-delovnih-razmerjih.html?utm_source=ProAd&utm_medium=24ur&utm_content=ProAd_24ur__&utm_campaign=ProAd