Dogodki v zadnjih letih so tudi od trgovine zahtevali prilagajanje, panoga se je trajno spremenila. Energetska draginja po lanskih pretresih tudi letos predstavlja največje tveganje, ne pa edino. Osrednja trenda, ki ju prepoznavajo tudi v tem sektorju, sta digitalizacija in vpeljevanje trajnostnega vidika.
»Poleg splošnega ohlajanja gospodarstva je prisotnih še več velikih tveganj, ki lahko še poslabšajo položaj trgovine v prihodnjih letih. Ena glavnih skrbi trgovcev so visoki stroški energije,« pravi Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije (TZS), in dodaja, da trgovine letos plačujejo nekajkrat višje zneske za električno energijo.
Manjše napovedi zaposlovanja
Po njenem zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, na podlagi katerega velika podjetja lahko dobijo subvencije, prav tako pa njegove predlagane spremembe ne rešujejo vprašanja visokih cen električne energije za letos. »Z upoštevanjem pomoči iz tega zakona bodo podjetja glede na prehodno obdobje v letu 2023 plačevala večkratnike cen električne energije in hkrati tudi mnogokrat višjo ceno električne energije kot njihovi konkurenti v sosednjih državah,« opozarjajo na TZS in pozivajo k ponovnemu razmisleku o tem, da se v zakon vključijo tudi zamejitve cene za velika podjetja, prav tako pa rešitve za odpravo vprašanja njihove likvidnosti.
Glede na manj obetavne gospodarske napovedi je treba kompromisne rešitve za ceno električne energije in plina za velika podjetja ter cene plina za mikro, mala in srednja poiskati nemudoma, sicer bodo slovenska podjetja začela izgubljati trg, s tem pa najverjetneje tudi delovna mesta, opozarja Mariča Lah.
Trgovinska panoga se poleg visokih stroškov energije srečuje še z drugimi tveganji. Eno je povišanje stroškov dela. Zaradi tega – Banka Slovenije napoveduje povečanje povprečnih sredstev za zaposlenega za 6,4 odstotka – se je že zmanjšala napoved pričakovanega zaposlovanja v dejavnosti. Zmanjšati bi bilo treba obremenitev plač z davki in prispevki.
Na drugi strani se nekatera tveganja, ki so trgovino obremenjevala v zadnjih letih, umirjajo. To velja za izzive v povezavi z novim koronavirusom, ki nima več tako močnega negativnega vpliva, ter rast cen nekaterih surovin in materialov. »Posebej pa želim izpostaviti odpravljanje motenj v dobavnih verigah, s čimer se bodo umirile tudi dobavne cene,« pričakuje Mariča Lah.
Trendi
Tako kot v drugih panogah sta tudi v trgovini osrednja trenda procesa digitalizacije in trajnosti. Digitalizacija je največji pospešek dobila med pandemijo covida-19, ki so bila podjetja prisiljena pospešiti prodajo in komunikacijo po spletu, potrošniki pa so spremenili nakupovalne navade. Delež prebivalcev, ki opravlja nakupe po spletu, se je močno povečal in se povsem približal povprečju EU. Povečali so se tudi prihodki trgovine na drobno po pošti in internetu, se je pa lani rast nekoliko umirila. »E-trgovina je postala pomembna za trg, saj delež prihodkov od nje glede na vse prihodke trgovine v Sloveniji dosega okrog deset odstotkov,« pojasnjujejo na TZS.
Trajnosti namenjajo trgovci vedno večjo pozornost, trajnostne vidike vključujejo v svoje poslovne strategije. Kot navajajo, jim to med drugim omogoča prihranke na različnih področjih, informacije, znanje in boljšo organizacijo za kakovost dela, tako tudi zmanjšujejo porabo materialov in znižujejo emisije. Trajnost vidijo kot odgovornost do naravnega in socialnega okolja in edino pot, ki bo omogočala stabilnost podjetja oziroma njegov obstoj in nadaljnji razvoj. Skrb pa je, pravi Mariča Lah, da se bodo naložbe v trajnost in digitalizacijo v trgovini letos umirile zaradi poslabšanja razmer poslovanja.
Vir: Delo
