Finance Manager razkriva svežo lestvico 100 najbogatejših Slovencev 2025. Premoženje stoterice je zraslo na 11,2 milijarde evrov, na vrhu pa sta letos Vesna in Dari Južna. Lestvico poganjajo rasti podjetij, borze in nizke obresti.
Skupno premoženje vrhnjih 0,005 odstotka Slovencev je zraslo za kar 12 odstotkov. Vstopni prag za uvrstitev na lestvico se je znova zvišal, tokrat na 44,4 milijona evrov, približno poldrugi milijon nad lansko mejo. Kljub tej visoki letvici smo znova priča živahnemu mešanju zasedbe: med stoterico je tokrat šest povratnikov in štirje novinci, so zapisali.
Večino lestvice zasedajo lastniki uspešnih slovenskih podjetij, posledično pa ocene nihajo v skladu z dogajanjem v poslovnem okolju in na borzah. Rast cen delnic zadnja leta ni vprašljiva, vseeno pa so gospodarske razmere v nekaterih panogah daleč od idiličnih. Na izvoznih trgih se, predvsem v avtomobilski panogi, že nekaj časa ne cedita več le med in mleko, makroekonomski podatki v predelovalnih dejavnostih so skromni, rast BDP je načeta. Kljub temu glavnini podjetij uspe vzdrževati visoke dobičkovne marže, je pa res, da se te ne krepijo več tako, kot so se v preteklosti.
Novo leto velikih dobičkov pa je še dodatno utrdilo že tako robustne bilance. Dolga je malo ali ga sploh ni, denarne blazine so debele, investicijski potencial ogromen. Pri Finance Manager pogosteje kot v preteklosti opažajo, da se podjetniki zavedajo težave skromno obrestovanih sredstev na bančnih računih. Zasledili so več napovedi osvajanj novih niš z dodatnimi investicijami ali pa pogostejše usmerjanje presežkov v donosnejše naložbe od bančnih depozitov, kot so delnice, zakladne menice, obveznice, tudi vzajemni skladi.
Ključni razlogi za tokratno rast premoženja so poleg boljših rezultatov še višja vrednotenja na evropskih borzah in nadaljnje zniževanje obrestnih mer. Slednje zadolženim družbam znižuje stroške, hkrati pa po finančni logiki mehanično dviguje vrednotenja.
Največji premiki in novi rekorderji
Lestvica letos prinaša tudi novo številko ena. Na prvo mesto se je uspelo zavihteti Vesni in Dariju Južni, lastnikoma Skupine Perspektiva, ki sta prve dobičke sicer ustvarila z borznim posredništvom ob koncu prejšnjega in začetku tega tisočletja. V intervjuju sta poudarila, da sta v treh desetletjih poslovanja vselej dobičke reinvestirala in tako podjetjem omogočala rast. Pomemben del njunega portfelja pa je tudi 10-odstotni delež v Petrolu, katerega vrednost tega je v zadnjem letu dni poskočila za približno 60 odstotkov.
Na prvo mesto se je uspelo zavihteti Vesni in Dariju Južni, lastnikoma Skupine Perspektiva. Vir slike: Finance
Pot na vrh ni bila linearna. Finančna kriza je pred desetletjem močno obremenila skupino Perspektiva, ki je imela leta 2012 okoli 140 milijonov evrov neto finančnega dolga. Do lani se je skoraj razdolžila, hkrati pa je nakopičila več kot 70 milijonov evrov denarnih sredstev in se po ocenah revije do konca leta lahko približa stotim milijonom evrov. Po zadnjih podatkih ima njuna skupina Perspektiva skoraj 390 milijonov evrov prihodkov, čisti dobiček pa znaša skoraj 43 milijona evrov. Kopičenje presežkov, visoka dobičkonosnost in rast vrednosti portfelja so razlogi, da so oceno premoženja zakoncev Južna zvišali za skoraj polovico, na 511 milijonov evrov.
Med največjimi skoki izstopajo lastniki podjetja NGEN, specialista za hranjenje in pametno rabo električne energije. Zorka in Roman Bernard sta s solastnikoma partnerjema Boštjanom Bandljem in Damianom Merlakom lani prihodke NGEN povečala za 44 odstotkov, na skoraj 82 milijonov evrov, ob tem pa ustvarila blizu 11 milijonov evrov čistega dobička. Po podatkih podjetja so v prvih devetih mesecih letos že presegli lanske prihodke, ustvarili 25 milijonov evrov čistega dobička in do konca leta merijo na več kot 31 milijonov evrov. Potrditev dobičkonosnega poslovnega modela v perspektivni zeleni panogi, kombinirana z diskontiranim pristopom revije k vrednotenju, je prinesla 150-odstotno rast ocene premoženja zakoncev Bernard. Podobno so povečali premoženje preostalih dveh tretjinskih lastnikov, Bandlja in Merlaka.
Med novinci na lestvici sta najvišje uvrščena Jelka in Marko Tomše, lastnika družinskega podjetja Delta Team iz Krškega, ki je specializirano za prodajo motorjev, plovil in druge opreme znamke Yamaha ter koles in zaščitne opreme za motoriste. Lani so prihodke povečali na rekordnih 34,3 milijona evrov, čisti dobiček pa na skoraj pet milijonov evrov. Ob uspešnem poslovanju slovenske družbe, podobno uspešni hrvaški podružnici TM Zagreb in presežnih sredstvih v skladih Triglav Investments ter na računih v skupni višini skoraj 19 milijonov evrov skupno presegajo 80 milijonov evrov ocenjenega premoženja.
Novo leto velikih dobičkov pa je še dodatno utrdilo že tako robustne bilance. Vir slike: Canva
Športniki postajajo pomembni igralci v premoženjski ligi
Četrtina uvrstitev na lestvico temelji na prejetih kupninah ali športnih plačah. Pri 21 podjetnikih so pri Finance Manager izhajali iz kupnin, ki so jih prejeli ob prodaji podjetij, pri štirih športnikih, Luki Dončiću, Goranu Dragiću, Anžetu Kopitarju in Janu Oblaku, pa so ovrednotili neto karierne zaslužke. Dončićevo premoženje po njihovi previdni oceni znaša 126 milijonov evrov, kar je 20 odstotkov več kot lani, in ga uvršča na rob prve četrtine lestvice kot prvega športnika z več kot stomilijonskim premoženjem.
Goran Dragić se je po končani bogati karieri v NBA na lestvico uvrstil z 69,4 milijona evrov, Jan Oblak, eden najbolje plačanih vratarjev na svetu, s 56,4 milijona evrov in Anže Kopitar s 46,1 milijona evrov. Pri ocenjevanju športnikov so izhajali iz bruto zaslužkov, znižanih za davke in ocenjene stroške agentov ter spremljevalne ekipe, morebitnih donosov iz upravljanja premoženja pa zaradi pomanjkanja podatkov niso upoštevali. Na lestvico lahko vsak čas vstopita zlasti Tadej Pogačar in Benjamin Šeško, pri čemer bi Pogačar ob sedanjih zaslužkih in premišljenem upravljanju kapitala do konca desetletja po izračunih lahko presegel 60 milijonov evrov premoženja.
Način izračuna
Metodologija ostaja podobna kot v preteklih letih. V večini primerov so ocenjevali vrednost podjetniških deležev, dopolnjeno z vidnimi drugimi naložbami, pri športnikih pa ocenjene neto zaslužke. Pri kotirajočih družbah so izhajali iz borznih tečajev in pri manj likvidnih delnicah so upoštevali dodaten diskont. Neborznim družbam praviloma pripišejo 25-odstotni diskont in jih vrednotijo s kombinacijo rezultatov poslovanja, pričakovane rasti ter primerjav s primerljivimi evropskimi podjetji. Zavedajo se, da je mogoče o ocenah razpravljati, zato ostajajo previdni in objavljajo številke, ki jih lahko najlaže zagovarjajo.
Vir: Finance Manager
