Samostojnih podjetnikov je bilo za skoraj tisoč več kot leto prej, njihov dohodek večji za 15 odstotkov
Podjetja v Sloveniji so lani ustvarila 7,34 milijarde evrov neto čistega dobička, kar je nominalno za 13 odstotkov in realno za 10 odstotkov več kot predlani. Neto čisti dobiček so izkazala vsa področja dejavnosti, ugotavlja Ajpes.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
“Leto 2025 bi ocenil kot dobro leto. V splošnem lahko rečemo, da je bilo poslovanje gospodarstva v preteklem letu kar spodbudno in dosti uspešno. Verjamem, da bo večina poslovnih subjektov kar zadovoljna, če bo to letos lahko ponovila ali celo nadgradila. Leto bo glede na dogajanje na Bližnjem vzhodu kar zahtevno za vse, za podjetja in tudi za občane,” je na novinarski konferenci, namenjeni predstavitvi poslovanja slovenskih družb v lanskem letu, dejal vodja sektorja za statistiko in informiranje na Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) Miran Vičič.
Lani je letna poročila predložilo skupaj 162.286 gospodarskih družb, zadrug, samostojnih podjetnikov, pravnih oseb javnega in zasebnega prava ter društev, kar pomeni 97,4 odstotka zavezancev. “Delež predloženih poročil je bil najvišji doslej,” je povedal Vičič. Ostaja pa na podobni ravni kot pretekla leta.
Letna poročila je predložilo 76.371 gospodarskih družb. Na povečanje neto čistega dobička – ta je razlika med skupnim dobičkom in skupno izgubo gospodarskih družb – so lani po Vičičevih besedah najbolj vplivale družbe s področja strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti, nato s področja oskrbe z električno energijo, plinom, paro in hladnim zrakom ter s področja predelovalnih dejavnosti.
Najvišji neto dobički v predelovalnih dejavnosti in trgovini
Vsa področja dejavnosti so izkazala neto čisti dobiček, največ družbe s področij predelovalnih dejavnosti in trgovine. EBIT-marža se je glede na leto 2024 zmanjšala za 0,1 odstotne točke in je znašala 5,4 odstotka, medtem ko je EBITDA-marža ostala enaka kot predhodno leto in znašala 9,8 odstotka. Donosnost lastniškega kapitala se je povečala in znaša 9,9 odstotka.
Po velikosti so lani neto čisti dobiček najbolj povečala mikropodjetja, in sicer za 52 odstotkov. Mala podjetja so ga povečala za sedem odstotkov, srednja za en odstotek in velika za 10 odstotkov. Po regijah je v pozitivno stran odstopala Gorenjska, kjer so podjetja neto čisti dobiček povečala skupaj za 57 odstotkov, v negativno smer pa Koroška, tam se je ta dobiček znižal za skoraj 30 odstotkov.
Zrasla tudi neto dodana vrednost na zaposlenega, na 67.000 evrov na leto
Lani je neto dodana vrednost na zaposlenega dosegla 67.102 evra. “Realno je zrasla za dva odstotka, kar je spodbudno, čeprav bi si verjetno želeli precej precej višje,” je dejal Vičič. Število zaposlenih je ostalo približno na enaki ravni oz. se je rahlo povečalo. Največje povečanje števila zaposlenih so imele družbe s področja strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti, sledile so družbe s področja prevoza in skladiščenja ter s področja nastanitvenih in gostinskih dejavnosti. Število zaposlenih pa se je najbolj zmanjšalo na področju drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti.Slovenska podjetja lani poslovala zelo uspešno
Prihodki družb na tujem trgu so se v primerjavi s predlani povečali, na trgu EU-ja za en odstotek, na trgih zunaj EU-ja pa za štiri odstotke. “Lansko leto je bilo tudi za slovenske izvoznike dokaj stabilno in upajmo, da jih sedanje razmere ne bodo bistveno prizadele, glede na to, da so predelovalne dejavnosti ustvarile skoraj polovico prodaje na tuje trge,” je dejal Vičič.
Delež lastniškega kapitala v obveznostih do virov sredstev je konec leta 2025 dosegel 51,7 odstotka in bil v primerjavi z letom 2024 spet višji. Finančne obveznosti družb so se povečale za devet odstotkov odstotkov.
Samostojnih podjetnikov za skoraj tisoč več kot leto prej, neto dohodek povečali za 15 odstotkov
Število samostojnih podjetnikov, ki so predložili letno poročilo, je znašalo 51.636, predlani jih je letno poročilo predložilo 50.752. Podjetniki so poslovali uspešno in povečali neto podjetnikov dohodek za 15 odstotkov, realno za 12 odstotkov, na 566,60 milijona evrov. Prihodki so se povečali za devet oz. šest odstotkov, na 6,88 milijarde evrov.
Letna poročila za leto 2025 je predložilo tudi 395 zadrug ali sedem več in so skupaj ustvarile 1,07 milijarde evrov prihodkov, kar je za 10 odstotkov več kot v predhodnem letu. Zaposlovale so 2743 delavcev ali dva manj. Zadruge so izkazale 8,61 milijona evrov neto čistega dobička ali 79 odstotkov več kot predlani.
Povprečna mesečna plača na zaposlenega v družbah je znašala 2474 evrov. V primerjavi z letom 2024 je bila realno višja za 1,5 odstotka.
Manj neporavnanih obveznosti
Lani so se dospele neporavnane obveznosti pravnih oseb v primerjavi s predhodnim letom zmanjšale. Povprečno mesečno je bilo evidentiranih 2484 pravnih oseb, kar je 58 manj kot predlani, ki so imele povprečno dnevno 102 milijona evrov dospelih neporavnanih obveznosti oz. za 2,9 milijona evrov manj kot leta 2024. Največ plačilno nesposobnih pravnih oseb je bilo v dejavnosti gradbeništvo, trgovina, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, predelovalne dejavnosti in nastanitvene in gostinske dejavnosti.
Največ insolventnih postopkov v gradbeništvu
V letošnjem prvem četrtletju se je nadaljevala rast števila insolventnih postopkov. V primerjavi z enakim obdobjem lani so se povečali za skoraj 23 odstotkov, na 338. Največ jih je bilo na področjih gradbeništvo, trgovina, prevoz in skladiščenje, nastanitvene dejavnosti, kar bistveno ne odstopa od strukture v preteklih letih. “Zanimivo pa je, da je likvidnost oz. da so prilivi na račune gospodarskih družb, sicer samo v Sloveniji, rasli. Iz tega bi sklepali, da je likvidnost boljša,” je sklenil.
