Kaj prinaša nova zakonodaja, ki tujim samostojnim strokovnjakom omogoča začasno bivanje v Sloveniji – in zakaj je to odlična novica za ambiciozna podjetja, ki želijo pritegniti vrhunske talente z vsega sveta.
Z aprilom 2025 sprejeti prenovljeni Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT-E) in Zakon o tujcih (ZTuj-2I) prinašata pomembno novost: Slovenija se bo pridružila državam, ki uradno omogočajo prihod digitalnim nomadom – tujim strokovnjakom, ki opravljajo delo na daljavo za tuje naročnike.
Od 21. novembra dalje bo tako Slovenija že izdajala dovoljenja za začasno prebivanje za digitalnega nomada. Ta ureditev predstavlja pomembno razvojno priložnost tudi za slovenska podjetja – zlasti tista, ki delujejo v mednarodnem okolju in želijo sodelovati z najboljšimi kadri, ne glede na državljanstvo ali trenutno lokacijo.
Kaj pomeni status digitalnega nomada v Sloveniji?
Digitalni nomad po slovenski zakonodaji je tujec, ki:
- ni državljan EU ali Evropskega gospodarskega prostora,
- dela na daljavo prek komunikacijskih tehnologij,
- je samozaposlen v tujini ali dela za tujega delodajalca, in
- ne opravlja dela za slovenske naročnike ali podjetja.
»Pomembno je, da tujec in njegov delodajalec oziroma poslovni subjekt, s katerim ima sklenjeno civilno pogodbo, ne pridobiva dohodka oziroma neposredno ne opravlja prodaje ali izvaja storitev v Republiki Sloveniji,« izpostavlja odvetnica Ana Oštir iz odvetniške pisarne Jadek & Pensa, ki je podrobneje analizirala spremembe migracijske zakonodaje.
Pogoji za pridobitev vizuma vključujejo:
- veljaven potni list z dovolj dolgo veljavnostjo,
- dokazila o zdravstvenem zavarovanju,
- dokazila o zadostnih sredstvih za preživljanje (vsaj dvakratnik povprečne neto plače v Sloveniji),
- ter odsotnost varnostnih ali drugih zakonskih zadržkov.
Dovoljenje se izda za največ eno leto in ga ne bo mogoče podaljšati. Vlogo je nato mogoče ponovno oddati po šestih mesecih od izteka veljavnosti.
Nova priložnost za podjetja, ki delajo mednarodno
Čeprav zakon ne omogoča, da bi digitalni nomadi delali neposredno za slovenske naročnike, lahko njihova prisotnost v Sloveniji predstavlja strateško prednost za podjetja, ki sodelujejo z mednarodnimi partnerji ali širijo svoje ekipe s tujimi freelancerji, svetovalci ali IT strokovnjaki, ki cenijo svobodo dela od kjerkoli.
Slovenska podjetja tako denimo lahko z novim statusom privabijo:
- globalne svetovalce, ki želijo začasno prebivati v Sloveniji,
- startup mentorje in investitorje, ki radi delajo v bližini ekip, ki jih podpirajo,
- zunanje izvajalce za razvoj, oblikovanje, marketing ipd., ki si želijo raziskovati svet, obenem pa delati kjerkoli.
Kaj vizum za digitalne nomade prinaša v praksi?
Poglejmo, kako bo novi zakon deloval v praksi:
Primer A: Emma je samozaposlena UX oblikovalka iz ZDA, ki dela za naročnike v San Franciscu in Berlinu. V Slovenijo se preseli za šest mesecev, ker si želi izkusiti življenje v Evropi, uživati v naravi in spoznati novo kulturo. Vse delo opravlja na daljavo in izstavlja račune samo tujim naročnikom.
Primer B: Slovensko IT podjetje sodeluje z ameriškim razvijalcem, ki želi nekaj mesecev delati iz Slovenije – sedaj lahko pride legalno, brez kompleksnega zaposlovanja.
Primer C: Daniel je zaposlen v kanadskem startupu kot senior developer. Njegov delodajalec mu omogoča delo od kjerkoli. Daniel pride v Slovenijo za 9 mesecev – v tem času dela kot običajno za svojega kanadskega delodajalca in uporablja coworking prostore v Ljubljani.
Primer D: Alex iz Ukrajine je grafični oblikovalec in želi za tri mesece priti v Slovenijo, kjer ima potencialnega naročnika – startup iz Maribora, ki mu želi plačati za oblikovanje nove vizualne podobe. Čeprav bi rad zaprosil za vizum digitalnega nomada, Alex dela neposredno za slovensko podjetje, zato do vizuma ne bo upravičen. V tem primeru bi startup moral Alexa zaposliti.
Zakaj Slovenija odpira vrata digitalnim nomadom?
Čeprav digitalni nomadi po zakonu torej ne smejo delati za slovenske naročnike, je ta vizum strateško usmerjen v dve ključni koristi za državo:
1. Privabljanje talentov – dolgoročno, ne le za počitnice
Digitalni nomadi so pogosto visokousposobljeni strokovnjaki, ki živijo fleksibilno in globalno. Vizum jim omogoča, da:
- spoznajo življenje v Sloveniji – kulturo, varnost, okolje, kakovost bivanja,
- se vključijo v lokalne skupnosti, coworkinge in dogodke,
- vzpostavijo povezave z lokalnimi podjetji, ki lahko kasneje vodijo do sodelovanj ali celo selitve in zaposlitve.
2. Okrepitev turizma in lokalnega gospodarstva
Digitalni nomadi pogosto ostajajo dlje kot klasični turisti, porabijo več denarja in se zanimajo za:
- lokalno kulinariko, doživetja in dogodke,
- najem dolgoročnih nastanitev,
- udeležbo v kulturnem in poslovnem življenju kraja.
Praktični nasveti za podjetnike
– Obveščajte zunanje sodelavce o možnosti pridobitve digitalnega vizuma.
– Če sodelujete z digitalnimi nomadi, jih lahko zdaj povabite v Slovenijo – brez potrebe po zapletenem postopku zaposlitve.
– Pazite: nomadi ne smejo delati neposredno za slovenska podjetja, razen če spremenijo status in pridobijo drugo dovoljenje za delo.
Nova zakonodaja prinaša še več sprememb
Spremembe niso omejene le na digitalne nomade. Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev prinaša vrsto ukrepov za bolj fleksibilno in urejeno zaposlovanje tujcev:
- sezonsko delo se uvaja tudi v turizmu in gostinstvu,
- tujci s potrdilom o vloženi prošnji za prvo enotno dovoljenje bodo lahko zaposleni še pred izdajo dovoljenja,
- uvaja se nov pogoj za zaposlitev tujcev (delodajalec ne sme odpuščati iz poslovnih razlogov v zadnjih 6 mesecih),
- dostop do trga dela se omogoča tudi študentom, družinskim članom in drugim, ki bivajo na podlagi dovoljenj, ki doslej niso omogočala dela.
»Spremembe so namenjene olajšanju postopkov pridobivanja dovoljenj ter lažjemu zaposlovanju tujcev. Ob pomanjkanju delavcev na številnih področjih gre za pomembne novosti, ki bodo skrajšale postopke, razbremenile upravne organe, tujce in delodajalce,« ocenjuje Oštir.
Odpiranje meja tujim strokovnjakom je korak v pravo smer
Delodajalska stroka ocenjuje, da je vizum za digitalne nomade pozitiven signal, da želi Slovenija postati del globalne mreže držav, ki privabljajo mobilne, ustvarjalne in digitalne delavce prihodnosti. Za podjetja, ki razumejo moč sodelovanja čez meje, je to odlična priložnost za povezovanje, sodelovanje in skupno rast.
»ZTuj-2I širi pravico do takojšnje združitve družine tudi na imetnike dovoljenja za začasno prebivanje za digitalnega nomada,« spremembe zakonodaje o zaposlovanju tujcev še komentira Oštir in dodaja, da s tem zakonodaja postaja bolj vključujoča tudi za tiste, ki si želijo živeti in delati v Sloveniji dlje časa.
